Iz tiskane izdaje (izid: 28. september 2022)
Vladimir Lovec je bil iskren in občutljiv skladatelj, dirigent, pedagog, publicist, prizadeven kulturni akter, človek široke razgledanosti, ki je pomenljivo zaznamoval razvoj glasbene kulture na Koprskem in širšem Primorskem. Zasluži si vidnejše mesto v slovenski glasbi, a do zdaj (z nekaj izjemami) še ni bil temeljito muzikološko preučen. Organizatorji jubilejnega Lovčevega leta 2022, ko bi praznoval 100 let, si prizadevajo z bogatim programom in povečano dostopnostjo do njegovih glasbenih del okrepiti prepoznavnost in utrditi pomen te glasbene osebnosti visokih umetniških načel.
Rodil se je 6. aprila 1922 v Mariboru Josipu Lovcu in Mariji Gregl, imel je tri leta starejšo sestro Ljudmilo. Josip je deloval v upravah različnih bolnišnic, zaradi česar se je družina Lovec večkrat selila, leta 1930 pa se ustalila v Ljubljani. Vladimir je bil med 2. svetovno vojno 14 mesecev v internaciji v Italiji, kjer je tudi maturiral, in se je šele po vojni začel formalno glasbeno izobraževati.
Svoje prve skladbe – samospeve in klavirska dela, ki jih je napisal kot samouk – je pokazal Pavlu Šivicu in Samu Hubadu. Slednji je postal Lovčev prvi, čeprav neformalni mentor in ga je priporočil Lucijanu Mariji Škerjancu. Ta ga je najprej za leto dni napotil k Blažu Arniču, zatem pa vzel v svoj kompozicijski razred na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Lovčevi sošolci v štirih letih študija kompozicije pri Škerjancu in dirigiranja pri Danilu Švari so bili Aleksander Lajovic, Janez Matičič in Klaro Mizerit. Med študijem je Lovec delal kot statist, pomožni arhivar, član zbora in korepetitor v ljubljanski Operi, vodil je scensko glasbo v ljubljanski Drami, bil je glasbeni korektor na Radiu Ljubljana in v notni tiskarni Jugoreklam, pisal je glasbene kritike v Ljudski pravici. Obenem je vodil pevske zbore, med temi mešani pevski zbor SKUD Tine Rožanc, ki je pod njegovo taktirko leta 1950 dosegel (deljeno) prvo mesto na republiškem tekmovanju.
Leta 1947 se je poročil s svojo veliko ljubeznijo Zdenko Bartol, ki ji je tudi posvetil več skladb, rodili sta se jima dve hčerki. Po končanem glasbenem študiju se je Lovec aprila 1951 z družino preselil v Koper, kjer je dobil službo na tedanjem Radiu jugoslovanske cone Trsta. Že naslednje leto je moral na odsluženje vojaškega roka, nakar se je zaposlil na Glasbeni šoli Koper, kjer je od takrat 30 let učil klavir, teoretske predmete in glasbeno zgodovino, dirigiral šolskemu orkestru, med letoma 1953 in 1966 pa je bil njen ravnatelj.
Iz spominov njegovih učencev izvemo, da je bil razumevajoč in nevsiljiv mentor, ki jim je puščal svobodo umetniškega izražanja ter se z njimi veliko pogovarjal, in uspelo mu je pri mladih vzgojiti trajno ljubezen do glasbe. Ob pedagoškem delu in glasbenem ustvarjanju je Lovec objavljal glasbene kritike v Tedenski tribuni, Slovenskem Jadranu, pozneje imenovanem Primorske novice, pripravljal glasbene oddaje na Radiu Koper, vodil več pevskih zborov, sodeloval pri ustanavljanju Združenja pevskih zborov Primorske, postavljal temelje koncertnega življenja v Kopru kot soustanovitelj in umetniška podpora Društva prijateljev glasbe.
/…/
Helena Filipčič Gardina
Dodaj komentar