iz tiskane izdaje (izid: 23. december 2025)
Fotografija na naslovnici: Darja Štravs Tisu
Oblikovanje: Igor Resnik
Ujeti dobro mero jesensko-zimskega dogajanja v eno samo revijo je resnično svojevrstna umetnost. Še večji podvig pa je verjetno izbirati in tehtati med velikimi, odmevnimi dogodki in ne pozabiti na drobna, skrbno pripravljena glasbena druženja, v katerih se zrcalita prihodnji veliki glasbeni in tudi širši kulturni svet. Tehtati in pretehtati, razsojati z znanjem, srcem, modrostjo ali pa slediti toku časa, trendom in na koncu pristati v bolj ali manj sprejemljivem kompromisu? Prav nič nova vprašanja in tudi ne prav izvirna razmišljanja urednika oziroma vodje projekta, pa tudi ne člana žirije. Urednikovanje v primerjavi s sedenjem v strokovnih žirijah sicer ni, vsaj ne na prvi pogled, prav nič usodno in tudi ne vpliva na karierno pot umetnika, na vzpon ali padec interpreta, nima vzvodov za sesutje ali nadaljevanje festivala, ne daje vetra v jadra entuziastičnega društva. S članstvom v žiriji pa se odgovornost vendarle porazdeli in na koncu, kar je posebej znan pojav pri nas, tudi brez občutka slabe vesti mirno preloži na vse preostale vpletene, še posebej, če razsojanje poteka za zaprtimi vrati brez možnosti izsleditve tehtnega razmisleka posameznih članov ali jedra skupine. Delo urednika je, prav nasprotno, na koncu le solistično dejanje, čeprav brez razvejane mreže sodelovanj ni končnega izdelka. In pri solističnem dejanju je tudi odgovornost osebna in znana. Odgovornost do koga oziroma česa? Če zdaj preidem na področje naše edine strokovne tiskane glasbene revije Glasna, moram poudariti odgovornost do glasbenega sveta v malem in velikem sistemu, do prvih uspehov mladih glasbenikov in kariernega zenita umetnikov, do praznovanja jubilejev glasbenih osebnosti in zelo pomembnega vrtanja v novo, ne nujno ozko glasbeno smer, do neštetih prezrtih in ponavljajočih se tem, ki jih poznamo, prosto po Charlesu Ivesu, kot vprašanje brez odgovora … Odgovornost urednika se z naborom vsebin lahko lepo zaokroži, pred tem pa je še veliko večji prevzem odgovornosti pri izbiri, tehtanju, vabljenju in nagovarjanju piscev. Bistvena je ozaveščena odgovornost do spodbujanja mladih peres, do drezanja v občutljive rane še nerazvitih talentov ter iskanja večjega in svobodnejšega prostora za naravno obdarjene pišoče in razmišljujoče osebnosti. In na kateri struni delo urednika zavibrira v veliki in mali svet, v rahločutno naravnan ekosistem, ki mu pravimo naša glasbena krajina, in potrka na odgovornost njihovih nepogrešljivih ustvarjalcev? Ali na tej struni zavibrira odgovornost glasbenika, da v strokovni reviji kljub lahkotnemu dosegu najrazličnejših digitalnih vsebin na klik in slikanju svojega portreta, kritike svojega koncerta na koncu vendarle prepozna vrednost izbranega besedila, portreta, kritiške presoje v širšem kontekstu v celostno oblikovani tiskani reviji? Se lahko ta odgovornost do ohranjanja takšne revije o glasbi prenese na vse strokovne in izobraževalne skupnosti, na kulturna društva in novonastale projekte z močnim zaledjem in smelim pogledom v prihodnost? Spet vprašanje, ki še nima odgovora …
Naj bo tole razmislek ob sklepu leta in navdih za osmišljen vstop v novo, navdihujoče, glasbe polno leto.
SREČNO IN IZVIRNO GLASBENO 2026!
Veronika Brvar
Odgovorna urednica revije Glasna
