Iz tiskane izdaje (izid: 23. december 2024)
Mesto Maribor ponovno gostilo imenitne glasbenike in ponudilo pester izbor neponovljivih koncertov
Od koncertnih dvoran in mestnih paviljonov do doma upokojencev in vinotek ob Dravi – med 11. in 22. septembrom 2024 se je zvrstilo kar 15 dogodkov. Program z vodilnim naslovom V objemu korenin je postregel z glasbo iz obdobja baroka, sodobno klasično glasbo pa tudi z balkanskim sevdahom, jazzom, kabaretom in ljudskimi napevi ter pokazal, kako tesno so prepletene (glasbene) korenine evropskega prostora.
Barbara Švrljuga Hergovich, vodja programa klasične glasbe, je ob sklenitvi festivala doživljanje opisala z naslednjimi besedami:
“Letošnji Festival Maribor je njegov umetniški vodja Mate Bekavac zastavil zelo široko, a z mislijo na raznoliko mariborsko občinstvo. Festival je posvetil Mariboru in to se je jasno izrisovalo v glasbi, ki smo jo slišali. Ta je vključevala široko paleto, ki sestavlja mariborsko glasbeno življenje in zgodovino, takorekoč glasbeni genetski kod mesta. Tega vsekakor tvorijo zgodovinski vplivi Avstro-Ogrske, tako ljudske glasbe s področja nekdanje skupne monarhije kot tudi kanoni klasične glasbe Dunaja ali Budimpešte. Zato ne preseneča, da je festival tokrat bolj kot v preteklosti preveval tudi ljudski ton – slišali smo denimo izvirno vrhunsko glasbo madžarskih Romov, sevdalinke ali z alpskim koloritom obarvano glasbo na prostem v izvedbi vrhunskih glasbenikov, vključujoč samega Mateta Bekavca. Ob tem je festival močno zaznamovala še sodobna glasba, tako tuja kot tudi domača. Zelo nas veseli, da smo s tem dosegli pomemben cilj, namreč da so koncerti pritegnili zelo raznovrstno občinstvo, ki ga je ponesel festivalski duh. Zgodilo se je nekaj, kar smo si najbolj želeli – vse koncerte je občinstvo sprejelo srčno in z velikim navdušenjem, ne glede na žanr. Prav to, da so se koncerti neposredno dotaknili najrazličnejših poslušalcev, je zame eden najpomembnejših dosežkov letošnjega Festivala Maribor.”
Slovenski umami
Otvoritveni koncert, Slovenski umami, ki se je v koprodukciji s SNG Maribor odvil v sredo, 11. septembra, je bil poklon slovanskemu melosu, kot je v uvodniku zapisal umetniški vodja festivala Mate Bekavac. Pod njegovo taktirko je Simfonični orkester SNG Maribor, z izjemnima glasbenikoma Barnab.som Kelemenom na violini in Katalin Kokas na violi, najprej izvedel lahkotnejše delo pogosto pozabljenega Maxa Sch.nherrja, Vožnja po Pratru, nadaljeval pa s Sinfonio concertante v Es-duru za violino, violo in orkester W. A. Mozarta. V drugem delu je orkester izvedel slovito Dvořakovo Simfonijo št. 9, ki vedno znova pritegne poslušalce. Seveda je Bekavac poskrbel tudi za dodatek – prekmursko ljudsko pesem, ki jo je ob spremljavi orkestra izvedla Saša Matajič.
Solista otvoritvenega večera sta v petek, 13. septembra, v Unionski dvorani nastopila s Kvartetom Kelemen in Matetom Bekavcem na klarinetu. Dva večerna koncerta, Trans: Danubia in Trans: Gitana, sta osvetljevala panonsko zapuščino z glasbo Bartóka in Brahmsa na prvem ter tradicionalno madžarsko in romsko glasbo v izvedbi romske skupine Sárközy Band pod vodstvom Lajosa Sárközyja ml. na drugem.
/…/
Pogled v prihodnost
Organizatorji festivala ob zaključku minulega napovedujejo Festival Maribor 2025, ki bo potekal od 11. do 20. septembra, ob tem pa so dodali: “Festival Maribor bo v letu 2025 zaznamovala tema usodnega podtona, Zdaj ali nikoli. Šlo bo za vprašanja časa in njegovega odtekanja, vpoglede v preteklost, sedanjost in prihodnost. Ponovno se bomo navezovali na Maribor in njegovo zgodovino; jagodni izbor tujih in domačih glasbenikov z Matetom Bekavcem na čelu bo igral na različnih prizoriščih, obujali pa bomo tudi zanimive, pozabljene lokacije.”
Lucija Gorjup
