Na témo

O glasbenih tekmovanjih

(iz tiskane izdaje; izid: 30. september 2020)

Živimo v družbi, ki je naelektrena s tekmovalnostjo na skorajda vseh področjih in nas obsipava s poveličevanjem presežnikov: najhitrejši, najzmogljivejši, najcenejši, najlepši itn. Duh našega časa resda izrazito poudarja tekmovalnost, toda ta je že od nekdaj navzoča v delovanju človeka. S seboj ali drugimi od nekdaj »tekmuje« v razvijanju lastnih sposobnosti, preseganju meja, odkrivanju novega in ne nazadnje si želi potrditve lastnih dosežkov. Celo umetnost, sploh v profesionalnem svetu, se zdi neizbežno povezana z njo. Primer je avdicija za službo v glasbenem sestavu.

Glasbena tekmovanja, kot jih poznamo danes, so se razmahnila v 20. stoletju. Eno od prvih velikih mednarodnih tekmovanj je slovito Chopinovo tekmovanje za pianiste, ki je bilo v Varšavi organizirano že leta 1927; med najstarejšimi, prvič izvedeno leta 1937, je tekmovanje kraljice Elizabete v Bruslju; od leta 1958 obstaja znamenito tekmovanje Čajkovskega v Rusiji, če imenujemo le nekatera najprestižnejša, ki so odkrila ali kot zmagovalce izstrelila v svet izjemne glasbenike, kot so violinisti David Ojstrah, Gidon Kremer, Vadim Repin, violončelista David Geringas in Mario Brunello, pianisti Vladimir Aškenazi, Grigorij Sokolov, Denis Macujev itd. A ni vsem v trenutku ovenčane zmage tako bleščečim glasbenikom uspelo dolgo sijati, in obratno – niso se vedno najbolje uvrščeni tekmovalci zapisali v glasbeno zgodovino. Spomnimo na svetovno kariero Iva Pogorelića, ki se je začela po škandalu na Chopinovem tekmovanju leta 1980. Ker ni bil uvrščen v fi nale, je iz žirije protestno izstopila slovita Martha Argerich in o njem dejala, da je genij.

Zgodovina glasbe je polna tekmovanj različnih vrst. Znani so pianistični dvoboji, na primer na božični večer leta 1781, ko sta Wolfgang Amadeus Mozart in Muzio Clementi na povabilo cesarja Jožefa II. za zabavo aristokratske gospode eden za drugim izvajala klavirske skladbe in se pomerila v virtuoznih in improvizacijskih sposobnostih ter na koncu remizirala. Drugače je bilo leta 1800, ko je Daniel Steibelt izzval na glasbeni dvoboj Ludwiga van Beethovna in se poražen ter osramočen nikoli več ni vrnil na Dunaj. Že v srednjem veku so potekala tekmovanja trubadurjev. Korenine glasbenih tekmovanj pa segajo že v antiko. Stari Grki so med olimpijske discipline uvrstili tudi glasbo, udeleženci so se pomerili tako v igranju inštrumentov kot petju. 

/…/

Helena Filipčič Gardina

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja