7. september 2023
V sklopu programa Iniciativa za novo glasbo študentov Akademija za glasbo in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se nam bosta ta teden predstavila Matic Mohar, študent informatike na FRI, ter Karim Zajec, študent dirigiranja na AG.
Začetki
Povejta nam najprej malo o sebi.
M: Sem Matic Mohar, študent informatike, trenutno opravljam študentsko delo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Med ostalimi deli informatike sem zelo aktiven tudi pri tonski tehniki in ozvočenju raznih dogodkov, ki jih gostimo oziroma organiziramo.
K: Sem Karim Zajec, študent 3. letnika orkestrskega dirigiranja na AG. Poleg študija sodelujem tudi z AG na raznih dogodkih, kjer se potrebuje ozvočenje in kakšna drugačna audio/video oprema.
Kdaj sta se začela ukvarjati s tehniko in kako sta prišla do te ideje?
M: Z glasbeno tehniko (tonsko tehniko) sem se prvič bežno srečal med študijem informatike, bolj podrobno pa jo spoznavam ob delu na Akademiji.
K: Vedno me je navduševala tehnika na odrih. Od malih nog sem opazoval, kako pripravljajo oder in ga potem pospravljajo. Kasneje sem v srednji šoli dobil priložnost nekaj tudi ozvočevati in takrat sem se začel tudi bolj aktivno ukvarjati s tem.
Sta imela kakega vzornika?
M: Vzornikov v tej smeri ni veliko, morda le kakšna dobra izkušnja med študijem in sodelovanjem z ostalimi tehniki.
K: Kot sem že prej omenil, sem vedno opazoval tehnike pri delu – tukaj je bilo veliko t. i. vzornikov, katerih imen se na žalost ne spomnim.
Ali je morda interes pomagala vzkliti kaka specifična internetna ali druga platforma? Če ja, katera in kako?
M: Veliko časa preživim na platformi YouTube, kjer je poglavitna tema tudi tehnika in tehnološki napredki na vse načine.
K: Največ YouTube. Ampak zanimivo je, česa se človek vse lahko nauči, če je pripravljen sprejeti znanje. Veliko sem se naučil iz poslušanja končnih izdelkov nekaterih tonskih mojstrov. Nekaj pa sem se tudi naučil preko ”sanjarjenja” o opremi – npr. greš na internetno stran Sennheiserja in sanjaš o tem, kako si boš vse tam enkrat kupil … mimogrede pa seveda preučiš vso opremo (specifikacije, opisi, reference, ipd.)
Nazori in mnenja
Kako je navadni videti delovni proces “človeka iz ozadja”, ki je zadolžen za tehnično postavitev projekta? Kaj se od njega pričakuje in ali so pričakovanja visoka?
M&K: Delovni proces “človeka iz ozadja” na področju tonske tehnike vključuje več faz. Najprej se seznanimo z zahtevami projekta, vključno z željami izvajalcev in režiserjev. Nato načrtujemo postavitev ozvočenja, mikrofonov, mikserja in drugih potrebnih naprav. Visoka pričakovanja vključujejo natančnost, hitrost in zanesljivost pri postavitvi ter zagotavljanje optimalnega zvoka med izvedbo. Velikokrat do tehnikov pridejo previsoka pričakovanja in ko neka stvar preneha delovati, je kriv vedno tehnik. V opisu dela je vedno ogromno odgovornosti.
Ali obstaja tehnična plat oziroma tehnični problem, ob katerem te kar zmrazi? Kako se lotiti reševanja le-tega?
M&K: Tehnični izzivi so lahko različni, vključno z nepričakovanimi težavami pri opremi, težavnimi akustičnimi razmerami ali tehničnimi napakami med izvedbo. Najslabši problem, ki se lahko pojavi, je problem, ki ga še nisi videl. Reševanje takega problema je namreč izziv zase, ker je potrebno najprej definiranje problema, vzroka problema, kratkotrajne rešitve in potem šele dolgotrajne rešitve. Vse to se ponavadi zgodi v maks. 10 min. Pri reševanju se osredotočam na hitro in ustrezno prilagajanje ter kreativno reševanje tehničnih težav.
Kako razlagata vlogo tehnika? Se vama zdi, da je dovolj cenjena?
M&K: Vloga tehnika je ključna za zagotovitev tehnično brezhibnega dogodka. Kljub temu da včasih ostane v ozadju, je cenjena, saj je odgovorna za kakovost zvoka in tehnično podporo izvajalcem. Morda problem ni, da je dovolj cenjena, temveč da se od tehnikov pričakuje marsikaj – včasih je tudi prisoten stavek: ”To bodo pa že oni ugotovili, kako rešiti.” – rešitev za vsako ceno in minimalno deviiranje od zamišljenega.
Kaj menita, da je najtežji del tehničnega upravljanja?
M&K: Najtežji del tehničnega upravljanja je morda obvladovanje nepredvidenih zapletov med dogodkom, na primer težave z opremo ali nenadne spremembe v postavitvi.
Kateri je odločilen tehničen element, ki najbolj vpliva na brezhibno izvedbo in ki občinstvu zagotovi najboljšo živo izkušnjo?
M&K: Akustika prizorišča je ključen tehničen element, ki močno vpliva na zvočno izkušnjo. Prav tako je pravilna postavitev mikrofonov in uravnoteženost zvoka na mešalni mizi pomembna za kakovostno izvedbo. Aspekt, na katerega ljudje dostikrat pozabijo, je obnašanje in ravnanje nastopajočega s tehnično opremo. Velikokrat lahko tehnik naredi vse prav, a ker nastopajoči ne zna (ali noče) uporabljati opremo na pravi način, se pojavi zanič zvok ali pa morda še kakšen bolj resen problem (npr. nastopajoči vztrajno stol premika na mikrofonske kable. Kabel se uniči in izgubiš povezavo do mešalne mize. Kar publika zazna, je samo to, da en mikrofon ne dela, ergo tonski mojster ne opravlja svoje dolžnosti. Kar pa ni res, saj je nastopajoči pretrgal kabel.)
Ali se pogosto zgodi, da imajo sodelujoči posebne želje v zvezi s postavitvijo npr. mikrofonov, stojal? Se to močno križa s tvojimi idejami o prostorski razporeditvi in kako to vpliva na le-te?
M&K: Sodelujoči včasih imajo posebne želje glede postavitve mikrofonov, stojal itd. Pomembno je uskladiti njihove želje s tehničnimi zahtevami in praktičnostjo, da se doseže najboljši rezultat. Ponavadi smo tehniki zelo prilagodljivi. Vemo pa, kje znajo nastati težave, zato za nekatere stvari takoj povemo, da niso mogoče.
Koliko svoje opreme moraš navadno prinesti s seboj, če sploh? Ali so prostori večinoma ustrezno tehnično opremljeni?
M&K: Količina potrebne opreme je odvisna od dogodka. Vsak dogodek ima lahko svoje specifike, kjer potrebujemo dodatno opremo ali pa manj opreme. Prinašam osnovno opremo, ki jo potrebujem za vsak dogodek, vendar so prostori večinoma že opremljeni s potrebno tehniko. Zelo je odvisno, ali je dogodek v naši hiši oz. ali gostujemo.
V kakšnih odnosih sta navadno z nastopajočimi? Ali med sabo veliko komunicirate in na kakšen način?
M&K: Komunikacija med tehnikom in nastopajočimi je ključna. Pred dogodkom se pogovorimo o potrebah in željah, med izvedbo pa ohranjamo stik za prilagoditve glede na njihove potrebe. Odnosi so po večini odvisni od nastopajočih – tehniki smo pripravljeni narediti vse, kar je v naših zmožnostih. Nastopajoči z nami včasih ne komunicirajo. Pričakujejo, da bo vse narejeno samo, ko imajo tonsko vajo, ne da bi se pogovarjali s toncem.
Katera občutja se rojevajo v človeku, ko je na vrsti živa izvršitev dogodka in lahko samo še čakaš, da bodo vse tehnikalije na mestu?
M&K: Pred živo izvedbo se lahko pojavijo mešana občutja od navdušenja do pričakovanja in tudi nervoze. Pomembno je, da smo dobro pripravljeni in zaupamo svojim tehničnim veščinam.
Kako se odzoveš, če kaj v času žive izvedbe ne deluje, kot bi moralo?
M&K: Če med izvedbo nekaj ne deluje, kot bi moralo, se odzovem hitro in mirno. Poskušam hitro ugotoviti težavo in jo rešiti, medtem ko se dogodek nadaljuje. Če je potrebno, skočim tudi na oder, da preprečimo dodatno problematiko.
Ali tudi sama igrata kakšen instrument? Če ja, kako ti to pomaga pri razumevanju in lotevanju različnih tehničnih nalog?
M: Na žalost ne igram nobenega inštrumenta, a se izobrazim (pri inštrumentalistih) o raznih tehničnih potrebah vsakega inštrumenta.
K: Da, igranje instrumenta mi pomaga razumeti potrebe izvajalcev in kako tehnično podpreti njihovo izvedbo. Razumem, kaj potrebujejo na odru in kako to doseči.
Ali je bolje delati sam ali v dvojici oziroma skupini? Če ne, kako to vpliva na delovne pogoje?
M&K: Delo v skupini je lahko koristno, saj omogoča delitev nalog in večjo fleksibilnost pri reševanju težav. Včasih je samostojno delo bolj primerno, odvisno od projekta. Po večini pa oba preferirava delo v manjši skupini.
Kako primerjata delo pri nas in v tujini? Kaj pa oprema (tehnična dostopnost)?
M&K: Delo in oprema se lahko razlikujeta med državami. V tujini je dostop do določene opreme in tehnologije lahko drugačen, vendar je tudi odvisno od prizorišča in dogodka. Čeprav pri nas ni hudega tehnološkega pomanjkanja. Morda nimamo nekaterih stvari, ki so v beta fazi, ampak imamo pa veliko tehničnih možnosti.
Kakšne so možnosti za usposabljanje/študij v Sloveniji in v tujini?
M&K: Možnosti usposabljanja in študija na področju tonske tehnike obstajajo tako v Sloveniji kot v tujini. Obstajajo tečaji, delavnice in študijski programi, ki omogočajo pridobivanje strokovnega znanja na tem področju. Morda je to v Sloveniji še v okrnjeni obliki, ker je to dokaj drag šport.
Projekt “Iniciativa za novo glasbo”
Sedaj se pomaknimo bolj k specifikam našega projekta. Kakšne so zahteve naših skladateljev?
M&K: Ne morem odgovoriti.
Ali ste se morda že sestali in se pogovoril o njihovih zahtevah?
M&K: Nismo se še sestali. Predvidevam pa, da se bomo pred prihajajočim snemanjem.
Kakšna je komunikacija med vami?
M&K: V končni fazi smo vsi študentje in se znamo korektno obnašati drug do drugega. Tudi svoje želje znamo izražati na zdrav način.
Kako se posamezne postavitve na odru razlikujejo med sabo?
M&K: Najbolj je odvisno, kateri inštrument prevladuje v dani skladbi. To je morda boljše vprašanje za dirigenta_ko. Vsaka postavitev je smiselno zasnovana tako, da upošteva naslednje parametre: dobra vidljivost inštrumentalistov med sabo, dobra slišnost inštrumentalistov med sabo, dobra vidljivost dirigenta_ke, upoštevanje akustike dvorane (če so v dvorani narejeni pasovi ojačitve, bomo postavili najtišji inštrument tja).
Ali skladatelji uporabljajo tehnologijo, elektroniko? Če da, kdo skrbi zanjo?
M&K: Trenutno še ne morem odgovoriti, ker še nisem videl partitur. Pri skladanju pa sigurno uporabljajo elektroniko. Če bi se pojavila elektronika na koncertu, potem bi za to elektroniko skrbel kak nastopajoči ali pa skladatelj sam. Razen če govorimo o tem, da gre samo za posnetek – potem za to skrbi tonski mojster.
Ali so v skladbah uporabljeni kakšni specifični akustični instrumenti, za katere morate poskrbeti kot člani tehnične/organizacijske pomoči?
M&K: Rahli različki so uporabljeni, zato bomo rahlo spremenili postavitve mikrofonov za vsako skladbo.
Zaključek
Kaj si se pri tem projektu naučil oziroma kaj še pričakuješ od projekta? Te je projekt prepričal, da bi v prihodnosti sodeloval pri podobnih projektih? Morda pri kakih drugih..
M&K: Pri projektih vedno rad sodelujem, ker se vedno naučimo nekaj novega.
Kaj bi svetoval nekomu, ki ga zanima podobno delo, pa morda nujno ne ve, kako storiti prvi korak v to smer?
M&K: Opazuj, glej in se uči. Za ta namen so koncerti (pridi 5 ur pred koncertom opazovat, kako postavljajo oder) in YouTube. Zanimaj se, uči se!
Jure Juvan
Dodaj komentar