15. april 2019
Rojena je v Zagorju ob Savi. Po maturi na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je prejela tudi Škerjančevo nagrado, je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomirala iz kompozicije. Študijsko pot je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo Carl Maria von Weber v Dresdnu in na Univerzi umetnosti v Berlinu, kjer je leta 2009 z odliko zaključila podiplomski študij kompozicije.
Z glasbo ste se temeljiteje seznanjali ob igranju violine. Kakšen je vaš odnos do tega glasbila danes?
Violina mi je še vedno zelo pri srcu. Tu in tam jo še vzamem v roke in kaj zaigram, večinoma kar brez not, predvsem v domačem okolju, ob spremljavi družine in prijateljev. Poznavanje violinske tehnike pa mi je v veliko pomoč pri komponiranju za godala, saj mi ni treba pretirano razmišljati, kaj je na tem inštrumentu izvedljivo in kaj ne. Zadnje čase se navdušujem nad kombiniranjem godal in zborovskega petja.
Kaj je bil ključen vzgib, da ste iz poustvarjalke postali ustvarjalka?
V sebi nikoli nisem čutila pretirane želje po nastopanju, sem bolj introvertirana oseba, zato mi bolj ustreza ustvarjalni proces, ki poteka v samoti, brez izpostavljanja, tekmovanja. K temu, da sem začela pisati svojo glasbo, je veliko pripomogel moj tedanji profesor na Srednji glasbeni šoli, skladatelj Ambrož Čopi. Že v prvem letniku je v meni opazil potencial in me spodbudil h komponiranju. V svojem prostem času mi je svetoval pri ustvarjanju prve skladbe (za mladinski zbor) in mi predal veliko znanja, predvsem v povezavi z zborovskim petjem.
Andrej Lutman
