20. junij 2021
V tej pomladi, ko so nas s svojim čudovitim petjem lahko razveseljevali le ptički in nam lepšali dneve, se spomnimo velikega ljubitelja ptic, ornitologa, ki se je po skladateljski navdih za svoja velika in svetovno znana glasbena dela zatekal k pticam in njihovim pesmim. To je bil Olivier Messiaen (1908–1992), eden največjih francoskih skladateljev 20. stoletja.
Ptičje muze
Ptičje petje je Messiaena navduševalo že od malih nog. Očaran nad pticami in njihovim raznovrstnim petjem je postal po zaslugi svojega učitelja Dukasa, ki je svoje učence pozival, naj »poslušajo ptice«. Messiaen je tako v nekatere svoje zgodnje skladbe vključil stilizirano ptičje petje. Njegove uglasbitve ptičjega petja pa so z leti postajale vse bolj izpopolnjene, podobne pravim ptičjim oglašanjem. S skladbo Prebujanje ptic (Le réveil des oiseaux) iz leta 1953 je ta proces dosegel zrelost, saj je delo skoraj v celoti sestavljeno iz petja ptic. Od tega obdobja je Messiaen ptičje petje vključeval v vse svoje skladbe in sestavil več glasbenih del, v katerih so ptice zastopane tako v naslovu kot v vsebini; na primer zbirka 13 skladb za solo klavir Katalog ptic (Catalogue d’Oiseaux), Vrtna penica (La fauvette des jardins), Eksotične ptice (Oiseaux Exotiques), v mnogo skladbah je posamezne stavke posvetil kosu itd. Angleški kritik je o njem napisal: »Messiaen je bolj vesten ornitolog kot katerikoli skladatelj do zdaj in bolj glasbeni opazovalec ptičjega petja kot katerikoli ornitolog.«
Veliki skladatelj in ornitolog je obiskal različne kraje v Franciji, da bi opazoval in slišal različne vrste ptic. Potoval je tudi po svetu, obiskoval naravne parke in spoznaval nove ptičje vrste ter njihovo pesem. Njegova druga žena Loriod je hodila z njim in mu pomagala pri podrobnih študijah ptičjih napevov ter petje snemala na kasete. Tako v Franciji kot v tujini je skladatelj s seboj vedno nosil zvezek in si vanj zapisoval ptičje motive. Ko je ustvarjal nove skladbe, je vanje vključeval prepise teh napevov, kar je tudi ena njegovih inovativnih glasbenih idej. Z analizo in glasbenim zapisom ptičjega petja se je ukvarjal vse od svojega 19. leta, ko so ptice postajale vodilni motiv mnogo njegovih skladb. Od leta 1960 je ptičje petje vtkal v vsako svojo skladbo, zaigrano z različnimi inštrumenti, in s tem v resno glasbo vpeljal t. i. stil oisseaux (ptičji stil).
O katalogu ptic
Za svoje temeljno in svetovno znano delo Katalog ptic je Olivier Messiaen napolnil na stotine zvezkov, v katere je zapisoval »nebesne zvoke« in jih imel kot osnovo za svoje skladbe. Ni nenavadno, da se je Olivier imel tako za skladatelja kot ornitologa. Zanimiv je videoposnetek, v katerem je pojasnil, kako je s pesmimi ptic sestavljal svojo glasbo, ali drugi video o Oliverju v divjini, v katerem razlaga o svojih najljubših pevcih narave.
CikelKatalog ptic, sestavljen iz 13 skladb za klavirski solo, je pisal med letoma 1956 in 1958. Vsak del tega cikla nosi naslov vrste ptice v regiji in prikazuje njeno življenjsko okolje, vzdušje in barve tega okolja, zvoke, temperaturo in vonj. Messiaenovo pisanje za klavir je zelo izvirno, ne samo v oponašanju ptičjega petja, marveč tudi v ustvarjanju ozračja in interakciji med njima. V tem smislu glasba preseže slikovitost in postane resnično umetniško delo. Sprva je ekstremnim pianističnim zahtevam tega cikla lahko ugodila le Messiaenova žena Yvonne Loriod, prva izvajalka in tudi razlagalka dela.
V nadaljevanju podajam povezavo do cikla Kataloga ptic in petja ptic iz narave, ki jih je Messiaen vključil v posamezne stavke Kataloga.
Petje ptic iz narave podajam za vse vrste ptic, ki so bile deležne Messiaenovega glasbenega zapisa ptičjega petja za klavir. Nekaj posnetkov ptic je s kanala YouTube, kjer si poleg poslušanja petja ptice lahko ogledate tudi njen videz in vedenje, nekateri posnetki pa so s spletne strani Xeno-canto, ki je baza različnih oglašanj in petja ptic sveta. Mogoče bo poslušanje realnega petja ptic iz narave pomagalo kateremu od pianistov pri pravilni interpretaciji Kataloga ptic ali pa bodo petja ptic navdih kateremu izmed novodobnih skladateljev.
Seznam skladb v Katalogu ptic je po vrstnem redu cikla napisan s francoskimi, slovenskimi in latinskimi imeni ptic za lažje sledenje vsebini glasbe in petju ptic:
- Le chocard des alpes, planinska kavka (Pyrrhocorax graculus)
- Le loriot, kobilar (Oriolus oriolus)
- Le merle bleu, puščavec (Monticola solitarius)
- Le traquet stapazin, sredozemski kupčar (Oenanthe hispanica)
- La chouette hulotte, lesna sova (Strix aluco)
- L’alouette Lulu, hribski škrjanec (Lullula arborea)
- La rousserolle effarvatte, srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)
- L’alouette calandrelle, kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla)
- La bouscarle, svilnica (Cettia cetti)
- Le merle de roche, slegur (Monticola saxatilis)
- La buse variable, kanja (Buteo buteo)
- Le traquet rieur, črni kupčar (Oenanthe leucura)
- Le courlis cendré, veliki škurh (Numenius arquata)
Zanimivo, da je veliki škurh zadnji od trinajstih stavkov cikla, ki sicer v celoti traja dve uri in pol. Število velikih škurhov se je od časa Messiaenove stvaritve v petdesetih do danes zmanjšala za skoraj 80 odstotkov! Odločitev Messiaena, da bo stavek Veliki škurh postavil na konec trinajstih stavkov Kataloga ptic, skoraj jasnovidno napoveduje tragedijo izginjanja vrste. Številna druga Messiaenova dela iz istega obdobja se navadno končajo s svetlobo in upanjem. Stavek Veliki škurh pa je temen in zapleten ter ga vsaj z malo svetlobe izboljšujeta očarljivost in vrednost naslovne ptice.
Petra Vrh Vrezec
Dodaj komentar