Na témo

Iz vsebine

RAZGLEDI DOMA IN PO SVETU

Andreja Konjedic: Klavirski dan v Novi Gorici
Marina B. Žlender: Zagrebški bienale, 1. del

V naših razgledih tokrat izpostavljamo tekmovanja in dobitnike  priznanj, nekaj krajših reportaž pa slika glasbeno dogajanje pri nas in tudi na mednarodnem medmrežnem prizorišču. V tiskani izdaji podčrtujemo dogodke, ki so posebej zaznamovali letošnjo pomlad, prepričani pa smo, da bo aktualnosti v novih sproščenih razmerah iz dneva v dan več, zato vas vabimo, da nas zasujete z novicami. Z veseljem jih bomo objavili na našem spletnem naslovu www.revijaglasna.si.

MLADI IN GLASBA

Uroš Mijošek: 10. Glasbena olimpijada 2021
Aleksandra Gartnar Kastelic: Nejc Podobnik, mladi pop skladatelj
Majda Eržen: Katja Virant Iršič, muzikologinja s srcem glasbene pedagoginje

Mlado sceno osvetljujemo s treh zornih kotov. Po dolgem času gostimo skladatelja, ki se uveljavlja v popularni glasbi, in muzikologinjo, ki je svoje poslanstvo našla v glasbeni pedagogiki in iskanju ustvarjalnih priložnosti za najmlajše. Po letu dni splošne pavze pa zdaj lahko znova objavimo reportažo »na maratonske glasbene proge v različnih zvenečih disciplinah«.

REPORTAŽE

Aleksandra Gartnar Kastelic, Jera H. Petriček, Metka Sulič, Marina B. Žlender: 35. Slovenski glasbeni dnevi
Ana Erčulj: Nove skladateljske možnosti in priložnosti ali kako izstreliti skladatelja v glasbeno orbito?
Jelena Panić Grazio: Hrvaška med potresi in virusom

Slovenska glasbena ustvarjalnost je v najhujših epidemičnih raz merah dobila poseben polet. V gluhi tišini in praznih koncertnih dvoranah so se ponujali priložnosti, nujno potreben čas in pobude za nastanek nove izvirne glasbene literature. Kako izvirni pa so bili naročniki novih del in komu vse so posvetili pozornost? Zgled naročil je vreden posnemanja tudi v »normalnih« razmerah. Poseben zgled tega obdobja pa je tudi skrb za glasbeno ustvarjalnost ter poustvarjalnost, ki jo je svojim umetnikom namenila sosednja država Hrvaška. Kako uspešna je bila in kaj je privedlo do tragičnih dogodkov na opernem odru? O tem več v ekskluzivnem poročilu s prizorišča doga janja. V tretji reportaži pestrega dogajanja, sicer na spletu, vabimo k podoživljanju letošnjega 35. festivala Slovenski glasbeni dnevi.

POGOVORI

Veronika Brvar: skladatelj Dušan Bavdek
Helena Gardina Filipčič: pianistka Aleksandra Pavlovič
Andrej Lutman: prevajalka Sonja Dular
Mateja Rot: nevrolog, farmakolog dr. David Sulzer

Štiri izbrane sogovornike, poleg glasbe, seveda, druži tudi nekaj zanimivih vzporednic. Vsi štirje iščejo svojo izpolnitev na vsaj dveh področjih. Dušan Bavdek ni samo skladatelj, ampak tudi izvrsten organizator in predan pedagog, koncertna pianistka Aleksandra Pavlovič je pretanjena mojstrica ubesedovanja glasbe in iskalka globljega smisla ustvarjalnosti. Prevajalka Sonja Dular v besedilih ne išče le sporočila, ampak tudi svojevrstno zvočnost, dr. David Sulzer področje delovanja v visoki znanosti razširja v umetniško ustvarjalnost. Pogovori razkrivajo njihovo delo, pa tudi njihove osebnosti in naravnanost na ta čas in prostor.

KULTURNA POLITIKA

Anuša Plesničar: Slovenska kulturna krajina – MAKRO 2

Premislekov o kulturni, še posebej glasbeni politiki je, tudi zaradi umanjkanja prostora za kulturo v medijih, premalo, in prav zato v letošnji sezoni nastavljamo ogledalo razmeram v slovenski kultur ni krajini. Tokratni pogled je širši, podčrtan že z naslovom MAKRO.

PORTRETI

Jera H. Petriček: Nadia Boulanger in njeno glasbeno delo
Matej Krajnc: Tadej Hrušovar, Šentfl orjanski plesi

O skladateljici in legendarni pedagoginji seže glas daleč v naše stoletje. Iz njene šole so izšli skladatelji svetovnega slovesa, lahko pa tudi s ponosom zapišemo, da je genialno iskro usmerjala pri slovenskem skladatelju Janezu Matičiču. Portret razkriva številne talente Boulangerjeve, predvsem pa njeno popolno zavezanost glasbeni umetnosti, pri čemer »je stremela k duhovnemu odrešenju prek globljega smisla glasbe«.
Portret nedavno preminulega slovenskega glasbenika Dejvija Hrušovarja ne izpostavlja le najbolj vidnih solističnih dosežkov, ampak predvsem njegove poti številnih sodelovanj, ki so pripo mogle k rasti nove slovenske glasbene scene. Kaj bi nam lahko še povedal, če se ne bi njegova zemeljska zvezda prehitro utrnila?

GLASBENI ESEJ

David Bandelj: Kako prehajati mejo v 21. stoletju – premišljevanje in vizija o možnostih EPK 2025 in dlje …

Ob oznanitvi častitljivega naziva Evropska prestolnica kulture Nova Gorica/Gorica 2025 sta velik pomen in težo poleg samega mesta pridobili regija in tudi celotna Slovenija, prav tako pa partnerji na drugi strani meje. Kaj vse nam lahko ponudi takšen izjemni projekt in kako se lahko uresničijo sanje pri snovanju programa? Drugo razmišljanje na temo EPK je bilo poverjeno predstavniku slovenske manjšine. Kakšen je njegov pogled onkraj meja?

NADALJEVANKA

Jera H. Petriček: Monteverdi in izgubljena Ariadne, Beseda v odnosu do glasbe – libreto, 2. del
Aleksandra Pavlovič: Pojoča tišina Nikolaja Karloviča Medtnerja, Glasbeni Prometeji, 4. del
Tadej Stolić: Sproščeni ples skozi gosto ritmično mrežo, Uslišati jazz, 5. del
Matej Krajnc: Verzi s preloma tisočletja, Kantavtorstvo na Slovenskem, Ostra melodija peresa, 5. del

Koronski čas je radodarno ponujal prostor za raziskovanja in poglobljena razmišljanja, kar so naši stalni sodelavci znali zelo dobro izkoristiti. In tako imamo v letošnji izdaji kar štiri zanimive nadaljevanke, ki pokrivajo različne žanre, prostore, obdobja in tudi nekaj prepletov različnih umetniških področij. Z nadaljevankami tako lahko vstopate v jazz, na sceno popularne glasbe, v zaodrje glasbenega gledališča ali pa v umetniški salon manj znanega glasbenega posebneža. Vabljeni k pozornemu branju.


ODMEVI IN RECENZIJE

Prav nobeno naključje ni, da so recenzije tokrat podčrtane z izidi novih CD-jev. Tudi to je odtis časa, v katerem ni bilo prostora za glasbo v živo, zato pa toliko bolj za vse posneto in pretočno. Novim izdajam so se posvetili Ana Erčulj, Marina B. Žlender, Mateja Rot, Matej Krajnc in Andrej Lutman.


GLASNI STRIPI

In da ne bomo samo gledali v preteklost, z avtorjem Glasnega stripa Martinom Ramovešom vabimo na Vrtni festival. Prepričani smo, da bodo to poletje festivali res zaživeli na vsakem manjšem vrtnem prizorišču …

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja