20. junij 2021
Po letu prekinitve je v tednu od 17. do 23. maja znova potekal največji evropski glasbeni festival. Dogodek, ki ga vsako leto spremlja več 100 milijonov gledalcev po vsem svetu, se je iz skromne revijske produkcije v zadnjih desetletjih spremenil v ogromen glasbeni spektakel, pri katerem ne gre brez ekscentričnih kostumov, pirotehnike in vsakoletnih ugibanj o zmagovalcu.
Letošnje tekmovanje za pesem Evrovizije je potekalo v nizozemskem Rotterdamu, kamor je zmago leta 2019 prinesel Duncan Laurence. Organizatorjem je kljub nepredvidljivim razmeram zaradi pandemije uspelo izvesti vse tri večere (dva polfinalna in finalni) ter obenem vrsto vaj in nastopov za strokovne žirije. Vse je potekalo ob navzočnosti pravega občinstva, ki pa je moralo poleg vstopnice priložiti tudi negativen test na koronavirus, ki ni smel biti starejši od 24 ur in ga je odobril organizator. Omejeni so bili tudi družabni dogodki za nastopajoče, islandski predstavnik pa je moral svoj polfinalni in finalni nastop spremljati iz hotelske sobe, saj je dobil pozitiven izvid testa na koronavirus. Za njegov nastop so uporabili posnetke z vaj.
Večinoma so države predstavljali izvajalci, ki bi morali nastopiti že lani, prijaviti pa so morali popolnoma nove skladbe. Tako je tudi naša Ana Soklič dobila še eno priložnost za nastop, tokrat s pesmijo Amen, ki jo je napisala v sodelovanju z zvezdniško skladateljsko zasedbo. Charlie Mason, ki sodeluje z največjimi imeni pop sveta in je napisal tudi zmagovalno pesem leta 2014 Rise Like A Phoenix, je Ani pomagal pri besedilu, za spremljevalne vokale pa je izbrala zbor vokalistov, ki so med drugim nastopali z Michaelom Jacksonom. Recept za preboj v finalni večer je vsako leto nepredvidljiv, a tokrat se nam ni uspelo uvrstiti v finalni večer kljub prepričljivemu nastopu in Aninemu močnemu vokalu.
Evrovizijske stavnice so v tednih pred tekmovanjem zanimiva referenčna točka za ugibanje o potencialnem zmagovalcu. Tokrat so najvišje uvrščale Malto, Italijo, Francijo, Švico in Islandijo, ki so na koncu vse pristale med desetimi najbolje uvrščenimi skladbami. Slavila je naša soseda Italija, njihova zmaga pa je prelomna v več pogledih. Prvič po letu 2006, ko so zmagali finski hard rockerji Lordi, je slavila rock skupina, kar je za ta žanr vsekakor velika spodbuda poslušalcev. Prav tako je prvič po letu 2017 zmagala skladba, ki ni v angleškem jeziku, Italiji pa je skupina Måneskin po 30 letih prinesla tretjo zmago v vsej evrovizijski zgodovini. Skladba Zitti e buoni (Tihi in pridni)spodbuja mladostniški upor proti praznim besedam in obljubam ter strahu pred izstopanjem iz množice. Glasbeno svoj surovi zvok skupina črpa iz zlatih obdobij spoliranega glam rocka in jim dodaja primesi sodobnih popularnih tokov. Italijani svojega evrovizijskega predstavnika izbirajo na slovitem festivalu San Remo, kjer se predstavljajo najvidnejši ustvarjalci italijanske pop glasbe. Morda so se tudi zato italijanski predstavniki v zadnjih desetih letih uvrščali visoko, a jim je zmaga vedno za las ušla. Za skupino Måneskin, ki italijanskemu občinstvu sicer ni neznana, saj so leta 2017 končali na drugem mestu italijanskega X Factorja, je to hvalevreden dosežek, čeprav jih na vrh Evrovizije niso uvrstili glasovi žirij, temveč poslušalcev. Znova se je izkazalo, da ima poslušalstvo svojo (pre)moč nad glasbenimi strokovnjaki.
Festival je tudi tokrat minil v vsesplošnem duhu odprtosti in združevanja drugačnosti, kar je že 65 let njegov primarni namen. Skladbe so se predstavile v mnogo pop žanrih in jezikih, islandski predstavnik Daði Freyr pa je stopil še korak naprej in v svojo pesem vključil svoje oboževalce. Prek družbenih medijev jih je prosil, da naj v čim večjem številu kar doma posnamejo delček njegove skladbe, saj je zanjo potreboval učinek velikega zbora. Na njegovo pobudo se je odzvalo več sto ljudi iz vse Evrope.
Privlačnost evrovizijskega tekmovanja zagotovo ostajata njegova izpopolnjena produkcija in pisana druščina, ki vsako leto spodbuja in navija za vse nastopajoče. Vseeno pa se vsako leto pojavlja vprašanje, koliko je evrovizijska platforma sploh pomembna za posamezne izvajalce in njihovo prepoznavnost na mednarodni ravni. Morda se spomnimo še nekaj zmagovalcev prejšnjih let, druge skladbe pa so skoraj vsako leto, žal, obsojene na pozabo, čeprav so med njimi tudi kakovostni primeri sodobne evropske produkcije.
Eva Vene
