13. december 2022
V začetku letošnjega decembra se je muzikologom ljubljanske univerze pripetil pravi predbožični čudež: po dveh letih je virusna bolezen Covid-19 končno toliko sprostila svoj primež, da je bilo mogoče ponovno izpeljati pravo muzikološko ekskurzijo. Za večino študentov je to pomenilo prvo oddelčno ekskurzijo nasploh, na katero so nekateri čakali tudi več kot tri študijska leta.
In kam je lepše iti v prazničnem decembru kakor na adventni Dunaj? Navdušenje je bilo izredno veliko in obe naši vozili sta bili zasedeni do zadnjega sedeža, a je kljub temu večina študentov sledečo 5-urno vožnjo iz Ljubljane enostavno izrabila za spanec.
Dunaj nas je pričakal s svojim hladnim in nič kaj prijetnim objemom: bilo je dovolj mrzlo za neprenehno sneženje, a hkrati dovolj toplo, da se je ves zapadli sneg v trenutku spremenil v lužo. Po kratkem ogledu mesta in nekaterih njegovih najznamenitejših stavb, ki smo ga po dunajskem Ringu priročno opravili kar izza šip naših toplih in udobnih kombijev, smo vozila parkirali v garažni hiši ter po mestu nadaljevali peš.
Naš obhod se je pričel z ogledom trga Marije Terezije, ki mu je – času primerno – kraljeval božični sejem, in pa bližnjega Hofburga, nekdanje palače Habsburške dinastije ter sedanje rezidence avstrijskega predsednika. V nadaljevanju našega sprehoda skozi mesto smo postali še pri drugih zanimivih točkah ter si ogledali številne trge in cerkve, od katerih je bila zadnja stolnica sv. Štefana, mogočna gotska katedrala v samem središču mesta. Vso to pot je naš profesor, dr. Matjaž Barbo, z veseljem razlagal o Slovencih, ki so delovali na Dunaju, ter o zanimivostih in zgodovini tega mesta, ki ga evidentno pozna skoraj bolje kakor lastno dlan.
Naslednja pomembna destinacija je bil dunajski Mozarthaus – hiša, v kateri je prebival in deloval znameniti skladatelj W. A. Mozart po preselitvi na Dunaj. V kar treh nadstropjih te zgradbe – ki se je do nedavnega imenovala Figarova hiša, saj je Mozart v njej napisal svojo slavno opero Figarova svatba – smo lahko spoznali stanovanje Mozartove družine ter se poglobili tudi v njegovo življenje in delo.
Le nekaj minut stran od Mozartove hiše stoji tako imenovani Haus der Musik. Kot pove že ime, ta štirinadstropna hiša kar prekipeva od glasbe: medtem, ko lahko obiskovalci spoznavajo dosežke in zgodovino Dunajskih filharmonikov ter se poučujejo o klasičnih skladateljih, ki so delovali na Dunaju (npr. Beethoven, Schubert, Mahler …), pa razni interaktivni elementi – kot je dirigiranje Dunajskim filharmonikom, ustvarjanje lastnega valčka ali pa oblikovanje svojega unikatnega zvena – poskrbijo, da je ogled zanimiv tudi mlajšim. Skratka, gre za glasbeno poslastico, kateri se nismo mogli upreti niti muzikologi.
Poslavljajoči se dan je naznanjal poslednjo točko na programu naše ekskurzije. A medtem, ko smo se počasi premikali proti Dunajski državni operi, je nekatere med nami premamil vonj po kuhanem vinu ter prevzela želja po ogledu praznično okrašenih ulic in božičnih stojnic. Ogled adventnega Dunaja namreč ne bi bil popoln brez kančka uživanja v božičnem duhu, mar ne?
Za zaključek smo si ogledali še znamenito opero Tosca italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija. Opera je bila izvrstna in kljub temu, da smo med celotno predstavo stali na stojiščih (kar je bilo po celodnevni hoji po mestu lažje reči kot storiti), so nas že sam izgled operne hiše, kaj šele napeta zgodba, prepričljiva scena in nenazadnje tudi neverjetna glasba Tosce povsem očarali.
Medtem, ko so dunajske stolpnice počasi izginjale za nami, smo študentje muzikologije na povratni vožnji v Ljubljano kmalu padli v spanec; kar pa sploh ne preseneča, saj je naša ekskurzija v celoti trajala skoraj 24 ur – iz Ljubljane smo se odpravili ob zgodnji šesti uri, vrnili pa se šele ob štirih zjutraj naslednjega dne. A kljub temu, da smo bili ob povratku povsem izmozgani, se je naša ekskurzija končala z nasmeški na obrazih. Tri študijska leta brez izletov so končno bila nadoknadena.
TD
Dodaj komentar