23. september 2020
Nova frekvenca, avtorski projekt kritičarke in glasbene publicistke Nine Novak, se po večmesečnem premoru v ponedeljek, 28. septembra, vrača na oder mediateke Knjižnice Otona Župančiča Mestne knjižnice Ljubljana.
Nova frekvenca praviloma poteka vsak tretji ponedeljek v mesecu, v središče zanimanja pa postavlja najvidnejše slovenske, doma in v tujini uveljavljene jazzovske ustvarjalce oziroma tiste, ki se dotikajo (tudi) jazza, pri čemer izhodišče predstavlja v preteklem letu izdan avtorski album. Pogovoru vsakič sledi tudi koncert. Doslej so v okviru Nove frekvence, ki prihodnji teden vstopa v drugo polovico četrte sezone, gostovali številni uspešni jazzovski glasbeniki, med drugim Žan Tetičkovič, Jadranka Juras, Rok Zalokar, Marko Čepak Maki, Jaka Kopač, Igor Matković, Marko Črnčec, Jure Tori, Kristijan Krajnčan, Aleš Rendla …
Gost septembrskega večera bo zato saksofonist Albert Kerekeš, s katerim bi se morali družiti že aprila, a je dogodek zaradi karantene in zaprtja knjižnic odpadel. Gre za glasbenika, ki se je lani vrnil z Nizozemske, pred tem pa z mednarodno zasedbo posnel album Principles, medtem ko je pred kratkim odprl glasbeno šolo, v okviru katere se bo odmaknil od prevladujočih izobraževalnih tokov in se posvetil izključno emociji ter užitku, ki ga ponuja samo izvajanje glasbe. Albertu Kerekešu, ki priznava, da mu je študij dodobra spremenil način razmišljanja, je prvi stik z avtorskim komponiranjem odprlo vrata v povsem nov svet. Ker pa igra bariton saksofon, se bo v pogovoru z Nino Novak dotaknil tudi nezadostnega obsega literature zanj, prav tako navidezne omejenosti pri učenju instrumenta, s katero smo nepotrebno obremenjeni, in stališča, da je jazzovski oddelek ljubljanske Akademije za glasbo povsem nepotreben. Pogovoru sledi koncert Alberta Kerekeša ob spremljavi basista Dejana Hudoklina. V jesensko-zimskem ciklu napovedujejo še pogovore z Manco Udovič (19. oktober), Janijem Šepetavcem (16. november) in Sašom Vollmaierjem (21. december).
»Album Principles zato kaže na izrednega melodika, veščega združevanja svobodnejših oblik s prevladujočo spevnostjo, kakršno je z albumom Bolja strana svijeta že leta 2005 v družbi več vokalistk uspelo doseči hrvaškemu kitaristu in harmonikarju Elvisu Staniću. Za razliko od tega pretočnost osnovnih melodičnih linij v spomin prikliče Present Thoughts Jake Kopača, ki pa je že zaradi narave samega instrumenta, alt saksofona, nežnejši. Barve tenorja in baritona so precej drugačne, zato 22 in Overthinking Man zvenita dokaj mrko, Church Bells pa milo. Prav tako je vredno omembe, da album, o katerem pravkar teče beseda, premore več Esbjörn Svensson trio (uvodnih) trenutkov, zaradi česar je le vprašanje, kdaj bo basist poprijel za lok, kar se seveda ne zgodi, saj prej v igro vstopi Kerekeš z le njemu svojstvenim jezikom. In ker ta v resnici le določa kodeks sporazumevanja, bi saksofon zlahka zamenjali s katerim drugim instrumentom, nemara celo z vokalom, če ne bi prevladovalo dovršeno fraziranje avtorja samega, ki pa je povsem nenadomestljivo.«
(Nina Novak, Jazzetna)
Dodaj komentar