(Iz tiskane izdaje; izid: 27. marec 2026)
Na vprašanje odgovarja Aleksandra G. Kastelic.
Tudi na Slovenskem se je glede na vedno večjo in tehtnejšo ponudbo v zadnjih letih zavedanje o pomenu vzgojno-izobraževalne vloge operne umetnosti razširilo.
Že bežen pregled programov večjih svetovnih opernih gledališč razkriva, da se ta zavedajo dveh ključnih dejstev: kar mladi poslušalec spozna in doživi, bo zelo verjetno nekoč del njegovega odraslega glasbenega okusa, hkrati pa operna umetnost lahko ponuja bogato vzgojno-izobraževalno izkušnjo. Otrokov radovedni in občutljivi srkajoči um, kot ga je pronicljivo opisala Maria Montessori, namreč znanje in izkušnje iz okolja vase vpija brez napora, zato v okolju, kjer se oblikuje sinteza zvoka, zgodbe in prostora samega, otroški um naravno raziskuje in se uči. Prav takšno izkušnjo operna umetnost ponuja: glasba, vsebina in prostor mlade vabijo, da opazujejo in občutijo, razvijajo empatijo in čut za estetiko. S premišljenim pristopom, ki vključuje poslušanje, doživljanje in (po) ustvarjanje, lahko mladi izkušajo opero kot živ svet, v katerem vzgoja in učenje potekata povsem spontano. Tudi na Slovenskem se je glede na vedno večjo in tehtnejšo ponudbo v zadnjih letih zavedanje o pomenu vzgojno-izobraževalne vloge operne umetnosti razširilo. Poleg dveh opernih hiš, ki s svojim abonmajskim programom ciljata predvsem na osnovnošolsko populacijo, imajo pomembno vlogo pri umetnostni vzgoji tudi društva v javnem interesu in zasebne iniciative. V tokratnem prispevku predstavljamo aktivnosti treh izmed teh.
Projekt OperArija: prebujanje radovednosti in ljubezni do opere
Idejna vodja in koordinatorka umetniškega projekta OperArija, ki združuje pevce, pianiste, glasbenike, igralce in režiserje, povezane v ljubezni do klasične glasbe, je koloraturna sopranistka Petra Vrh Vrezec. Njena primarna želja je opero predstaviti kot dostopno, živo in zanimivo umetnost ter razbiti predstavo o njej kot oddaljeni, staromodni in nerazumljivi zvrsti, zato so projekti OperArije zasnovani kot premišljene glasbeno-gledališke predstave in koncerti, ki opero približujejo različnim generacijam od tretjega leta starosti naprej. Na repertoarju je tako že od leta 2016 z več kot 140 ponovitvami predstava Prvo srečanje z opero, poleg nje pa še Najstniški brivec, Postala bom slavna operna pevka in Operna pustolovščina. Svet opere in klasične glasbe skušajo s projekti približati tudi odraslim – ((Z)OPERA, Musica viva, Ptičja simfonija, Operna čajanka itd.)
Pri pripravi projektov za otroke izhajajo iz premise, da otroci niso premladi za opero, temveč potrebujejo le primeren prvi stik z njo, zato v ospredje postavljajo celostno operno izkušnjo, ki združuje glasbo, zgodbo, vizualno podobo, gib, humor in interakcijo. Predstave so namenoma krajše (45 minut), dramaturško jasne, vizualno privlačne in glasbeno kakovostne. Proces njihovega nastajanja je premišljen: začne se z izborom arij in duetov, pogosto takšnih, ki so melodično prepoznavni, igrivi in hitro pritegnejo pozornost poslušalcev. Temu sledita oblikovanje povezovalne zgodbe in priprava kostumov, rekvizitov in scenografi je, ki otrokom omogočajo, da opero ne le slišijo, temveč jo tudi vidijo in začutijo. Predstave so zasnovane kot preplet razlage in izvedbe opernih odlomkov. Z otroki aktivno komunicirajo, jih sprašujejo, spodbujajo k ponavljanju besed ali kratkih refrenov in preizkušanju različnih glasovnih značilnosti. Ob tem jih usmerjajo k prepoznavanju čustev v glasbi in razumevanju, kako jih lahko glas izraža. Učitelji in vzgojitelji pred predstavo dobijo tudi didaktično gradivo, ki jim pomaga pri pripravi na ogled. Kot opažajo, so odzivi otrok in mladostnikov zelo spodbudni: najmlajše navdušujejo pravljični liki in igrivi dueti, starejši pa postopoma razvijajo zanimanje za kompleksnejše zgodbe in glasbene izraze. Med predstavami so otroci in najstniki praviloma presenetljivo zbrani, arije pozorno poslušajo in pogosto aktivno sodelujejo v pogovoru. Petra Vrh Vrezec ob tem poudarja: »Naš cilj ni zgolj napolniti dvorane danes, temveč graditi kulturno pismenost in občutljivost za umetnost v širšem smislu. Če je prvi stik pozitiven, radoveden in razumljiv, potem obstaja velika verjetnost, da se bodo mladi k umetnosti vračali tudi kasneje v življenju.«
Od občinstva do soustvarjalcev: doživeti opero z Glasbeno matico Ljubljana
Projekti, s katerimi pri Glasbeni matici Ljubljana približujejo operno umetnost otrokom in mladostnikom, temeljijo na
neposrednem vključevanju mladih v ustvarjalni proces. Mladinski zbor je od leta 2014 sodeloval pri devetih glasbenih predstavah za otroke v produkciji Glasbene matice ali pa v koprodukciji s Cankarjevim domom in Slovenskim komornim glasbenim gledališčem: Kaznovana radovednost (P. Šivic) Brundibar (H. Krasa), Hobit (D. Burry), Všeč si mi (D. Močnik), Snežna kraljica (M. King), Deček, ki je prehitro rasel (G. C. Menotti), Kraljestvo glasbe (T. Vulc), Kekec in škrat Skovik (T. Habe) in Lisičja luna (M. Bonin). /…/
