Z Branko Novak sva se srečala v novih prostorih Glasbene mladine Slovenije, v »kulturno vzdrževani« stavbi tik ob Kinu Šiška. Stavba še zdaleč ne daje umetniškega naboja, ki ga je bilo čutiti v prostorih na Kersnikovi 4, kjer je GMS delovala do pred kratkim. Tudi tokrat se je izkazalo, da prostor naredijo »ljudje«. Energijo Branke Novak, vodje programa pri Glasbeni mladini Slovenije, je bilo začutiti takoj, ko sem vstopil v njeno pisarno. Čeprav se najinega prvega srečanja, ki je bilo verjetno že pred več kot 20 leti, ne spomnim, sta njena strokovnost in zagreto zagovarjanje kakovostnih glasbenih vsebin verjetno najbolj vplivala na moje snovanje pedagoških koncertov.
Si tudi ti glasbenica?
Profesionalna ne. Obiskovala sem glasbeno šolo na Rakeku in pozneje v Cerknici. Deset let sem igrala violino in štiri leta klavir. Zelo lepe spomine imam na to obdobje, na učitelje, na nastope in tekmovanja. To je bilo obdobje, ki me je zaznamovalo za vse življenje. Nisem pa se odločila za profesionalno glasbeno pot. Umetnost me namreč zanima zelo na široko, rada imam literaturo, kjer tudi sama ustvarjam, arhitekturo, gledališče, sodobni ples.
Ali se še spomniš prvih srečevanj s simfonično glasbo?
Prav igranje v glasbeni šoli je prineslo moje prvo srečanje s simfonično glasbo. V glasbeni šoli smo namreč imeli simfonični orkester, učenci smo morali v njem obvezno sodelovati. In vsako leto je ta simfonični orkester izvedel glasbeno pravljico, ki jo je napisal ravnatelj šole, legendarni Mirko Rebolj. Pri tem so mu pomagali njegova žena Renata Rebolj in ostali učitelji glasbene šole.
So te pravljice ohranjene?
Verjetno so nekje. Raziskati bi morali arhive. Zanimivo je, da še zdaj znam nekaj songov iz teh »novoletnih pravljic«. In fino je bilo, da smo imeli turneje.
Kdaj se je zgodila prava profesionalna izkušnja?
Zagotovo je bilo to v gimnazijskih letih. Pri umetnosti smo imeli določen program srečevanja z umetnostjo. Cel vlak gimnazijcev je odšel na koncert v Ljubljano.
Kako si se znašla v družbi Glasbene mladine Slovenije?
Na GMS sem prišla leta 1989, na delovno mesto urednice revije Glasbena mladina. Pred tem sem bila zaposlena kot novinarka oz. urednica občinskega glasila. To so bili že časi, ko smo se zelo ukvarjali s padanjem naklade revije, iskali poti v drugačne koncepte. To je bil čas, ko se je pedagoška vsebina revije počasi preoblikovala v revijo za glasbeno umetnost. To je bil čas, ko se je revija »oddaljila« od šol. Kmalu pa se je v strokovni službi pokazala potreba po pomoči na koncertnem področju in tako sem začela sodelovati pri organizaciji in izvedbi programov za mlade poslušalce.
Kaj zate oz. za GMS pomeni delo z mladimi?
GMS na različne načine skrbi za mlade glasbenike. Po eni strani jim z različnimi projekti omogočimo, da prestopijo iz šolskega sistema na profesionalno pot, npr. GM oder, Poletni glasbeni tabori … Drugi vidik je skrb za mlado glasbeno občinstvo. Mladim z različnimi projekti, programskimi sklopi in cikli (Koncert, ki pride k vam, Simfonične matineje GMS) bližamo glasbeno umetnost, širimo področja učenja iz učilnic v koncertne dvorane. Pri tem skrbimo, da mladi doživijo glasbo skozi svojo izkušnjo v koncertni dvorani, da glasbo doživijo v živo, se učijo aktivnega poslušanja in vrednotenja, da znajo v poplavi glasbenega tudi pozneje izbrati kakovostne vsebine.
Je pa tudi nekaj podpornih dejavnosti, npr. poletni tabori, glasbena olimpijada itd.
Pri nas na GMS se zelo ukvarjamo z ustvarjalnostjo. Učiteljem v šolah med poukom zmanjkuje časa, premalo ur jim ostane za ustvarjanje glasbe z učenci – kar bi morala biti po mojem mnenju ena od bistvenih dejavnosti GUM v šoli. Učencem zato pomagamo z glasbeno olimpijado, tekmovanjem, katerega bistveni del je ustvarjalnost in ki ga letos izvajamo že dvanajstič.
Podrobneje me zanimajo simfonične matineje za mlade. Kaj lahko poveš o njih?
Simfonične matineje GMS so program, ki sega na začetek našega dela. Prvi simfonični koncerti za mlade so se pojavili v sedemdesetih letih, izvajal jih je orkester RTV Ljubljana (zdaj RTV Slovenija, op. a.). GMS je takrat poskrbela, da so iz oddaljenih krajev pripeljali mlado občinstvo na koncert. Zanimivo je to, da so bili že od samega začetka koncerti komentirani. Komentarji so bili v začetku zelo strokovni – muzikološki. Koncerti so bili v Filharmoniji popoldan ali zvečer. Z Orkestrom Slovenske filharmonije pa organiziramo simfonične matineje od leta 1980, od sezone 1982/83 potekajo dopoldne. Ko govorimo o zgodovini matinej, je zagotovo treba omeniti leto 1997, ko je dirigent Marko Letonja v sodelovanju z igralcem Janezom Škofom predstavil prvi tematski sklop matinej – Glasba – odprto vprašanje. Ti koncerti so že bili v Cankarjevem domu. Koncerte je komentiral Marko Letonja, govoril je zelo preprosto in razumljivo, zato so mu mladi poslušalci radi prisluhnili. To je bil velik vsebinski preskok, začetek »moderne simfonične matineje GMS«.
Kateri programi so se izkazali kot najuspešnejši?
Programa, ki sta naši uspešnici, sta Čudoviti svet glasbil, izvajamo ga od leta 2002, in Glasbeno kraljestvo živali, ki ga izvajamo od leta 2004.
Kaj je tisto, kar danes otroke in mlade navduši, ko slišijo (in vidijo) simfonični orkester?
Velikokrat sedim med mladimi poslušalci v dvorani in jih opazujem. Najprej je zelo pomembno, da se povežeta energiji izvajalcev in poslušalcev. To se ne zgodi vedno. Ko pa se, so mladi poslušalci zagotovo najbolj očarani nad zvokom, preseneti jih paleta zvočnih odtenkov, glasnost … Nič ne more nadomestiti občutka poslušanja orkestra v koncertni dvorani!
Ali ima GMS kakšne spremljevalne dejavnosti ob simfoničnih matinejah?
Vsi naši programi so narejeni po t. i. pravilih kulturne vzgoje, ki predvidevajo pripravo (učitelji dobijo gradivo, s pomočjo katerega učence seznanijo s programom in izvajalci ter tako osmislijo prihod v kulturno ustanovo), obisk koncerta v živo in podoživljanje. Koncertno podoživljanje v šolah učitelji organizirajo skozi različne dejavnosti, npr. risanje, pisanje, ples … Poudariti moram, da so programi simfoničnih matinej pripravljeni v skladu z učnimi načrti za GUM v šolah. Z našimi programi namreč omogočimo, da se polja učenja lahko širijo v koncertno dvorano in obratno. Šele v koncertni dvorani namreč poslušalec doživi glasbo kot umetnost, se jo uči poslušati in vrednotiti.
Kako je urejeno financiranje vaših simfoničnih matinej?
Simfonične matineje pripravljamo s pomočjo finančnih sredstev, ki jih dobimo na razpisih Ministrstva za kulturo in seveda iz vstopnine. Ugotavljamo pa, da strošek vstopnic ni glavni finančni problem – večji problem v tem času postajajo stroški prevoza.
Torej ekonomski problem ni vstopnica, ampak vozovnica?
Zagotovo je večji problem strošek prevozov v koncertna središča. Žal še nismo našli modela, ki bi programsko in finančno omogočal, da bi imeli vsi šolajoči otroci, učenci in dijaki v Sloveniji enake možnosti in dostopnost do kakovostnih glasbenih programov. Mladim lahko ponujamo vrhunsko doživetje simfonične glasbe samo v ustrezni koncertni dvorani, žal jih v Sloveniji ni veliko.
Ali ste ugotovili, da simfonične matineje prinašajo poslušalce tudi na običajen – večerni koncert?
Do danes smo na GMS organizirali približno 640 simfoničnih matinej, ki jih je obiskalo skoraj 500 tisoč poslušalcev. To je impresivna številka. Pri nas analiz, kaj se zgodi z vsemi temi poslušalci, nismo delali. Zagotovo jih del nadaljuje in obiskuje koncerte, zagotovo pa jih ni veliko, ki ostanejo zvesti poslušalci umetniške glasbe. Morda tu manjkajo čas in programi, ki bi na koncerte umetniške glasbe pripeljali starše in otroke.
Na primer družinski koncerti?
Ja, tudi, seveda. Morda bi bilo treba razmisliti o kakšni aktivnosti več na tem področju v sistemu v Sloveniji zelo razvitega glasbenega šolstva.
Se strinjam, da bo treba v prihodnosti nujno streti ta trdi oreh glasbenih šol. Kaj opažate v razvoju vaših simfoničnih matinej?
Naši simfonični koncerti sledijo spremembam v sodobnem življenju. Z veliko mero odgovornosti – vemo, da si mladi zaslužijo le najboljše – se lotevamo načrtovanja, dogovarjanja in programske izvedbe koncertov. Zelo velik poudarek dajemo povezovanju na koncertu. Mladi poslušalci se morajo na koncertu počutiti varno, razumeti morajo glasbene termine, sodelovati v komunikaciji s povezovalcem in mu slediti, ko jih pelje v svet aktivnega poslušanja.
Najbolj nenavaden dogodek na simfonični matineji?
Posebna, zelo čustvena izkušnja so bili koncerti v času covida, ko smo učence, ki so prišli na koncert, posedli po dvorani v »mehurčke«. Fizična razdalja pa na srečo ni pomenila tudi razdalje v sprejemanju glasbe. Neskončna energija glasbenikov se je prelila v dvorano in mladi, željni živega stika z glasbo, so izvajalce nagradili z res močnimi in dolgimi aplavzi.
Tvoje dolgoletno delo se počasi zaključuje z odhodom v pokoj. Kaj boš zdaj?
Najbolj si želim, da bi kolegom, ki bodo nadaljevali delo na GMS, bile naklonjene zvezde razumevanja za dejavnosti, ki jih opravljamo. Delujemo na presečišču izobraževanja in kulture, delamo za mlade, naše delovanje mora biti zato odgovorno, ustvarjalno in povezujoče. Zagotovo so mogoči še veliki programski preboji na področju glasbene kulturne vzgoje, z veseljem zdaj predajam ideje, neuresničene načrte in zamisli.
Ali te bomo še kdaj videli na koncertu Slovenske filharmonije?
Zagotovo velikokrat. In z veseljem in radovednostjo bom sedela tudi z mladimi poslušalci na simfoničnih matinejah GMS.
Franci Krevh
