21. marec 2023
V koncetnem cilklu GM oder bo v marcu in aprilu s solističnim sporedom za violo nastopila violistka Patricija Malovrh Mlačnik. V četrtek, 22. marca, ji bomo ob 19.30 prisluhnili na koncertu v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, prihodnjo nedeljo (2. 4. ob 19.00) v radovljiški graščini, v aprilu pa še na koncertih v Slovenskih Konjicah (Dom Kulture Slovenske Konjice, torek, 18. aprila, ob 19.00, in v Celjskem domu v Celju v sredo, 19. aprila, ob 19.30.
Na Glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje ste se najprej spoznali z violino, a vam je profesor Rok Hrvatin zelo kmalu predstavil tudi violo …
Začela sem z violino pri sedmih letih, po treh letih igranja pa je meni in staršema profesor predlagal, naj poskusim z violo. Večina violistov začne še nekoliko pozneje, predvsem zaradi velikosti instrumenta pa tudi zato, ker glasbila ne poznajo, a jaz sem bila že dovolj velika in imela dovolj velike roke. Sama pri desetih letih niti nisem toliko razmišljala o razlikah med violino in violo, meni je bilo najpomembnejše, da igram godalo in da igram z lokom. (smeh)
Kaj vas je spodbudilo, da ob koncu osnovne šole nadaljujete z izobraževanjem na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani?
Profesor v nižji glasbeni šoli me je vabil na seminarje v Pulj na Hrvaškem in prijavljal na tekmovanja, kot sta Svirel in Temsig. Po uspehih in prejetih priznanjih je motivacija samo še rasla in tako sem se odločila, da se vpišem v srednjo glasbeno šolo. Ko sem prestopila prag konservatorija, sem vedela, da je to to. Dobro sem se počutila v družbi samih glasbenikov oz. mladih, ki razmišljajo podobno kot jaz. S tem je prišla še dodatna motivacija in takrat sem vedela, da to ni zgolj nek poizkus, ampak da gre zares …
In po uspešno opravljeni maturi ste se vpisali na Akademijo za glasbo v Ljubljani …
Ob koncu srednje šole ni bilo več dileme, zares sem si želela nadaljevati z izobraževanjem. Sicer nisem natančno vedela, kje bom študirala, bila sem zelo odprta za predloge. Splet takratnih okoliščin, predvsem epidemija korone, je pripeljal do odločitve, da ostanem v Ljubljani. In to je bila super odločitev. S profesorjem Emilom Cantorjem se odlično razumeva, hkrati pa sem na akademiji spoznala veliko novih ljudi in dobila številne priložnosti za igranje v različnih orkestrih in komornih skupinah.
Kateri glasbeni projekti oz. dogodki so bili v ospredju v zadnjih mesecih?
Oktobra lani sem s polovičnim recitalom nastopila v ciklu Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske, kot solistka pa sem z zasedbo Camerata Laibach nastopila v baročni dvorani radovljiške graščine. Kot sem že omenila, veliko igram v orkestrih, največ v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Zadnje mesece pa sem se pripravljala na koncerte v ciklu GM oder.
Odločili ste se, da pripravite program za solo violo. Kaj je botrovalo tej odločitvi?
Tudi k tej odločitvi je do neke mere pripomogla karantena. Takrat sem se malce bolj posvečala solističnem programu, da se ni bilo treba usklajevati s pianisti. Sicer pa solistične skladbe igram celo nekoliko raje kot skladbe, ki zahtevajo spremljavo.
Predstavite nam spored, ki ga bomo slišali na prihajajočih štirih koncertih GM odra.
Želela sem zaobjeti dela od baroka do 20. stoletja. Začenjam s Telemannovo Fantazijo št. 7 iz zbirke 12 fantazij za violo da gamba. Takrat je bilo sicer dosti običajno, da so skladatelji pisali dela za solo godala, a se je ta praksa pozneje nekoliko izgubila. V vmesnem času je nastalo več tehničnih vaj, študij, etud in drugih krajših del in pravzaprav je Max Reger bil eden prvih, če ne prav prvi, ki je za violo napisal skladbo za solistično koncertno izvedbo brez spremljave. Zaigrala bom njegovo Suito št. 2 v D-duru, op. 131d. V 20. stoletju so potem nastala številna druga dela za solo izvedbo. Hindemithova Sonata, se navezuje na barok, saj je bil sam velik oboževalec Bacha, in zadnji stavek Sonate za violo solo, op. 11, št. 5, je bil napisan po Chacconi iz Bachove 2. partite za violino. Škerjančeva Sonata za violo solo na koncu lepo zaključuje ta izbor del, ki jih nekako povezuje ista ideja.
In kako bo glasbeno obarvano letošnje leto?
Poleti bom sodelovala pri projektu Glasba mladih, ki ga organizira Slovenski mladi abonma, na katerem bomo krstno izvajali novitete mladih slovenskih skladateljev. Ob tem bi rada poleti obiskala še seminar na Festivalu Ljubljana, jeseni pa s Camerato Laibach pripravljamo celovečerni koncert v Radovljici.
Koncerti:
četrtek, 23. marca 2023, ob 19.30, Slovenska filharmonija, Ljubljana
nedelja, 2. aprila 2023, ob 19.00, Glasbena šola Radovljica
torek, 18. aprila 2023, ob 19.00, Dom kulture Slovenske Konjice, atelje pri Didiju
sreda, 19. aprila 2023, ob 19.30, Celjski dom, Celje
