26. junij 2019
V stiku s seboj in povezani skupaj. S temi besedami bi lahko na kratko označili skupinsko umetniško udejstvovanje, katerega pomene in koristi razgrinjamo v izražanju skozi petje, ansambelsko igro in ples.
Petje je ena od primarnih dejavnosti in spontanih potreb človeka. Učinke glasbenih dejavnosti na celostni (glasbeni) razvoj v zgodnjem otroštvu proučuje glasbena pedagoginja dr. Katarina Zadnik. Razlaga, da dojenček deluje intuitivno in izhaja predvsem iz opazovanja odraslih, zlasti matere, ki navadno z njim preživi največ časa.
»Otrok se glasovno najprej odziva s posameznimi glasovi, jokom, kmalu pa začne oponašati glasove okolja. Oponaša jih zato, ker ima že mnogo slušnih vzorcev shranjenih v svojem (glasbenem) spominu, ki so se začeli razvijati že v prenatalnem obdobju. Ko je zadovoljen, čeblja, tudi že poje, s temi dejanji posnema govor in petje odraslih. Zanj je glas ena od najljubših igrač; ko se igra vokalne igre, preizkuša svoj glas, ga opazuje. Faza čebljanja, ki vključuje tudi melodične obrise, je podstat v nadaljnjem govornem in pevskem razvoju.«
Sposobnost petja je vsakomur z zdravim govornim aparatom dana, zato je petje spodbujeno v vrtcih in osnovnih šolah, prav tako je skupinsko petje sestavni del glasbenovzgojnega procesa v glasbenih šolah. »S petjem ne razvijamo le glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, temveč ta podpira celostni razvoj posameznika. S petjem prihajamo v stik s seboj, na drugi strani pa petje v skupini odpira vrata v svet socialnega vključevanja in nas povezuje na srčni ravni, kar spodbuja procese empatije, strpnosti, tolerantnosti, vztrajnosti,« pripoveduje dr. Zadnik.
Helena Gardina
