Na témo Novice

48. TEMSIG skozi oči udeležencev

18. maj 2019

Od leta 1971 lahko v Sloveniji vsakoletno spremljamo tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov, ki ga že vrsto let organizira Zveza slovenskih glasbenih šol, leta 1991 pa je bil dogodek sprejet tudi v organizacijo EMCY (združenja Evropskih mladinskih glasbenih tekmovanj). Tekmovanja se lahko udeležijo mladi glasbeniki, ki se izobražujejo v javnih in zasebnih glasbenih šolah, na konservatorijih za glasbo in balet oziroma umetniških gimnazijah ter na Akademiji za glasbo, učenci slovenskih glasbenih šol v zamejstvu ter slovenski državljani, ki se šolajo v tujini ali si znanje pridobivajo kako drugače.

Kot pravi odgovorna predsednica ZSGŠ Helena Meško, je „namen tekmovanja odkrivanje najbolj nadarjenih mladih glasbenikov in baletnih plesalcev (posebno tekmovanje Baltek) in pomoč pri njihovi umetniški rasti. Je tudi strokovno srečanje, možnost prenašanja izkušenj na mlajše glasbene in plesne pedagoge.“

Tistim, ki se najbolj izkažejo, se podelijo posebne nagrade – predvsem koncerti oz. nastopi, pa tudi praktične nagrade, kot so denarni boni v glasbenih trgovinah, glasbena potovanja, snemanje glasbenih del iz tekmovalnega programa ter tiskane edicije DSS. Tako tekmovalci poleg zasluženega priznanja pridejo tudi do prvih koncertnih izkušenj, igranja z in v orkestrih, pa tudi do prepoznavnosti. Pri organizaciji tekmovanja sodeluje vrsta strokovnih organov, kot so posebna komisija ZSGŠ, ki jo sestavlja sedem članov, organizacijski odbori in svet tekmovanja. Vsa ta telesa sestavljajo v glavnem ravnatelji in pomočniki slovenskih glasbenih šol, tekmovalne programe pa sestavljajo skupine uglednih pedagogov posameznih glasbil, petja, baleta in solfeggia. Ne nazadnje so pomembni tudi člani strokovne komisije posameznih disciplin, ki pri ocenjevanju nastopa upoštevajo muzikalnost tekmovalca, tehnično pripravljenost, korektnost izvedbe notnega zapisa in celotni vtis tekmovalca. Komisija glede na zbrano število točk podeli plakete (zlata, srebrna, bronasta) in posebna priznanja (za doseženih absolutnih 100 točk, za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja ali obvezno skladbo programa ter priznanje korepetitorjem za zgledno sodelovanje pri izvedbi).

Zaradi obsežnosti programov, ki jih ponujajo glasbene šole, pridejo posamezne discipline tekmovanja na vrsto vsake tri leta. V letošnjem letu so bile to kljunasta flavta, flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot, petje, klavir, komorne skupine s trobili in komorne skupine jazz. Tekmovalci se v kategorije razvrščajo po starosti, pri II. in III. kategoriji se pomerijo tudi v dveh etapah. Vseh udeležencev na državnem tekmovanju je bilo v letošnjem letu 641, od tega 618 solistov in 96 posameznikov v komornih skupinah. Zmagovalce posameznih kategorij smo lahko spremljali na zaključnem koncertu v dvorani KGBL v prvih dneh pomladi, mesec za tem pa je sledil še koncert z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Simona Dvoršaka, na katerem so v Dvorani Marjana Kozine v solističnih vlogah nastopili prvonagrajenci kontrabasist Jošt Lampret, harfistka Lara Hrastnik in violinistka Maja Horvat.

A vsi ti suhoparno predstavljeni in izluščeni podatki le težko opišejo, kakšen pomen ima dogodek za vse udeležene, zato smo tokrat poprosili prejemnike posebnih nagrad, profesorje in člane skupin, ki sestavljajo program, za kratka razmišljanja o tem kako so se nanj pripravljali, zakaj se je tekmovanja smiselno udeležiti in kaj jim udeležba in rezultat pravzaprav pomenita.

Neja Anderle je v kategoriji II.a discipline saksofon dosegla prvo mesto in priznanje za doseženih 100 točk

„Saksofon in glasba sta del mojega vsakdanjega življenja, življenja brez glasbe si praktično ne morem in ne znam predstavljati. Poleg vsakodnevnega vadenja, lekcij in nastopov ter koncertov, pa so pomemben del glasbenega razvoja tudi različna mednarodna in državna tekmovanja. Letos sem se med drugim udeležila tudi 48. tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov, kjer sem prejela zlato plaketo, 1. nagrado in absolutno število točk (100 točk). Z rezultatom sem zelo zadovoljna, saj je to plačilo za ves vložen čas in trud. Čeprav je število točk del tekmovanj, se mi bolj pomemben zdi napredek. Tekmovanja so pomembna, ker z intenzivno pripravo na njih zelo napredujemo, mogoče vložimo več truda in časa v vadenje kot sicer. Meni to predstavlja predvsem potrdilo, da delam pravilno. Na TEMSIG sem se pripravljala zelo intenzivno – več mesecev z vsakodnevnim večurnim vadenjem. Udeležila sem se tudi številnih nastopov in se čim večkrat poskusila postavit v stresno situacijo, da bi bila živčnost na tekmovanju čim manjša, saj tudi trema lahko vpliva na tekmovalni nastop. Rada bi se zahvalila tudi staršem, ki me pri tem zelo podpirajo in prijateljem, ter seveda profesorju Levu Pupisu, ki me je na urah usmerjal, mi dajal napotke in na splošno pripomogel k temu rezultatu in pa moji korepetitorki, prof. Neži Koželj.“ (Neja Anderle)

„Zasedba Wild Cats je jazz bend, ki ga sestavljajo štirje mladi glasbeniki. Pianist Oto Gvardjančič, bobnar Gaj Bostič in trobentač Vid Šketa smo dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, basist Jernej Vindšnurer pa je bivši dijak konservatorija, zdaj študent Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti v avstrijskem Gradcu. Zasedba je nastala v letu 2018 z željo po izvajanju lastnih aranžmajev jazz standardov in avtorskih skladb v obliki jazzovskega klavirskega tria z dodano trobento. Bend se je prvič javno predstavil prav na tekmovanju TEMSIG, kjer je osvojil zlato plaketo, prvo nagrado ter posebno priznanje za 100 točk. Po mnenju žirije na tekmovanju zasedbo odlikujejo značilni improvizirani soli, dodelani aranžmaji izbranih skladb ter odlična komunikacija glasbenikov na odru. Bend igra v različnih jazz klubih, kjer dobiva odličen odziv publike, kot nagrajenci tekmovanja TEMSIG pa bodo 27. junija 2019 nastopili na festivalu Lent v mariborski dvorani Union. Kot članu skupine Wild Cats mi je v čast igrati s tako dobrimi glasbeniki, s katerimi se tudi v prostem času odlično ujamemo. Uspeh na tekmovanju je le potrditev, da smo na pravi poti, ne le kot posamezniki, temveč kot celota, sestavljena iz ravno pravšnjega dela vsakega člana. Ko vsak prispeva svoj del ter hkrati podpre ostale na odru, dobi glasba smisel, glasbeniki na odru pa prenesejo energijo na poslušalce. Čeprav bo verjetno vsak član zasedbe glasbo študiral na svojem koncu, mislim, da bomo v prihodnosti ustvarjali še veliko skupnega.“ (Oto Gvardjančič, član zasedbe Wild Cats, ki je v kategoriji II. discipline komorne skupine jazz dosegla prvo mesto in priznanje za doseženih 100 točk)

Eva Dolinšek, posebno priznanje korepetitorju za zgledno sodelovanje s tekmovalcem in umetniško podporo v posamezni kategoriji

»Na tekmovanje sem se kot instrumentalist-spremljevalec pripravila z veliko mero odgovornosti. Medsebojno sodelovanje, skupno muziciranje in to, da sta glasbenika sposobna estetskega uživanja v glasbi je ključno za uspešno izvedbo. Vse to sva z Marjanco prenesli na tekmovalni oder, kjer nama je uspelo s čustvi in emocijami, ki so se prebudila ob izvajanju posameznih skladb dotakniti publike. V nastopu sem preprosto uživala. Posebnega priznanja korepetitorju za zgledno sodelovanje s tekmovalcem in umetniško podporo, ki mi jo je podelila žirija na TEMSIG-u sem se zelo razveselila, saj je bila s tem prepoznana pomembna vloga in odgovornost, ki jo nosi instrumentalist – spremljevalec.« (Eva Dolinšek)

„Bela Bartok je govoril:”Tekmovanja so za konje, ne za umetnike,” s čimer se popolnoma strinjam. In vendar ne moremo mimo dejstva, da mlademu glasbeniku na poti do profesionalnega življenja velikokrat pridejo prav pri različnih štipendijah, razpisih ipd, pomagajo pri prepoznavnosti. Kot se spominjam tekmovanj še iz svojih časov, potekajo v precej neustvarjalnem ozračju- komisija je po dolgem dnevu poslušanja enih in istih skladb velikokrat mrkih obrazov, aplavzi so skopi ali jih ni, nervozni tekmovalci se vrstijo eden za drugim… Nasprotje temu, kar naj bi ustvarjanje glasbe pomenilo. Na vse to poskušam pripraviti učence s filozofijo, da nimajo kaj izgubiti. Naj tekmujejo sami s sabo, se ne ozirajo na razpoloženja komisije, poslušalcev, ampak naj odigrajo program s svojo vizijo, poskušajo ustvariti čarobne trenutke kljub okoliščinam. Rezultati tekmovanj niso objektivni, absolutna resnica, z drugo komisijo bi lahko bili drugačni. Lahko se tudi zgodi, da glasbeniki, ki so v mladosti zmagovali na tekmovanjih, kasneje iz različnih razlogov niso tako uspešni in obratno. Sama tako ne rada dajem tekmovanju prevelike teže, zahtevam pa, da se nanj sto odstotno pripravijo in ga vzamejo kot izziv in dodatno motivacijo.“ (Irena Kavčič, flavtiska in profesorica flavte na KGBL)

„Izziv mi je predstavljala že sama izbira programa, ker za nižji starostni kategoriji, torej 1a in 1b, za fagot ni veliko primernih skladb, skladb slovenskih avtorjev pa sploh ni, tako da sem za kategorijo 1a prosil g. Tomaža Habeta, da je napisal obvezno skladbo. Pri izbiri programa sem bil pozoren predvsem na to, da so izbrane skladbe za določeno kategorijo primerne v didaktičnem smislu, da se iz njih tekmovalci lahko veliko naučijo ter tako napredujejo, torej, da je v izbranih skladbah zajetih čim več različnih prvin igranja na inštrument, različne artikulacije, tehničen kot tudi speven, liričen del. Kot profesorja me k odločitvi za prijavo učencev na tovrstna tekmovanja vodijo predvsem pozitivni učinki le tega, torej mi je predvsem pomembno, da dobi učenec s tem dodatno motivacijo za delo, kar vedno posledično pomeni tudi boljši razvoj in napredek učenca. Seveda se potem na tekmovanju zgodi, da nastop ni izpeljan po pričakovanjih, zato učencem skušam že pred tem vcepiti neko pozitivno tekmovalnost, tik pred tekmovanjem jih pripravim tudi na to, da se lahko nastop ponesreči, skušam jim dopovedati, da je bil glavni cilj dosežen že pred samim nastopom ter da je že sama udeležba na tekmovanju nagrada, saj na tekmovanje prijavim samo nadpovprečno delavne učence.“ (Dejan Rihtarič, profesor fagota na KGBL, GŠ Kranj in GŠ Radovljica in član skupine za pripravo tekmovalnega programa v disciplini fagot)

Aleksandra Gartnar