Na témo

Pogovor z Alexom Hrenom v programu Iniciativa za novo glasbo

7. avgust 2023

Alex Hren je eden od petih skladateljev, ki so se v letošnjem letu odločili preizkusiti svoje kompozicijske veščine na projektu Iniciativa za novo glasbo študentov Akademije za glasbo in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Projekt, ki je nastal na pobudo skladatelja Vita Žuraja, bo zaključen s koncerti, na katerih bo skladbe mladih skladateljev predstavil frankfurtski Ensemble Modern. Danes pa se nam kot četrti na vrsti predstavlja Alex.

Povej nam najprej malo o sebi.

Rodil sem se leta 2002 v Celju. Prihajam iz Zreč in sem študent 2. letnika prve stopnje, smer kompozicija na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Kakšni so bili tvoji glasbeni začetki in kdo ti je pomagal vzkliti ljubezen do glasbe?

Pri 11 letih me je navdušilo igranje na klaviaturo, ki smo jo imeli doma. Takrat sta me starša vpisala v Glasbeno šolo Slovenske Konjice, kjer sem začel z urami klavirja. Moja ljubezen do glasbe je bila v bistvu prisotna že od zgodnjega otroštva.

Kdaj in kako si pričel skladati?

Skladati sem začel v 3. letniku umetniške gimnazije Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Za vso pomoč in spodbude na tej poti sem zelo hvaležen profesorju Robertu Kampletu. Tedaj sem začel razmišljati o raznih konceptih, ki so se mi zdeli pomembni za proces komponiranja, o tem, od kje bi lahko črpal ideje in kako bi jih nato čim bolj učinkovito realiziral. Začel sem tudi brati številne knjige o harmoniji in inštrumentaciji ter bolj podrobno analizirati dela skladateljev.

Kateri skladateljski koncepti te fascinirajo?

Odprt sem za različne skladateljske koncepte, trenutno pa me najbolj fascinira algoritemska in elektronska kompozicija.

Ali svoje delo rad povezuješ tudi z drugimi umetnostmi, morda znanostmi?

Seveda. Do sedaj so bile vse ideje za skladbe povezane ali z literaturo oziroma poezijo ali z naravoslovjem.

Kdo so tvoji vzorniki, najsibo na področju glasbe ali pa zunaj nje?

Ob analiziranju in spoznavanju zgodovine glasbe je mojih vzornikov skozi leta vedno več. Trenutno so mi vzorniki predvsem nekateri skladatelji iz 2. polovice 20. stoletja, zlasti sodobni skladatelji, med katerimi sta tudi moja profesorja Uroš Rojko in Vito Žuraj. V zadnjem času zagotovo oba na svojevrsten način najbolj vplivata name.

Ti je katera skladba oziroma pesem še posebej pri srcu? Iz katere glasbe črpaš največ navdiha?

Kar nekaj skladb se je že nabralo, tako da bi težko izpostavil določeno. Navdih pa ponavadi ne črpam iz glasbe, ampak (kot sem že omenil) iz umetnosti in naravoslovja. Z raziskovanjem predvsem sodobnih skladb nato poskušam najti rešitve za morebitna vprašanja, ki se ob tem pojavijo. S pridobljenim znanjem se trudim čim bolj izpiliti zamisel.

Glasba je nagnjena k temu, da se sčasoma spreminja: katere prelomnice se ti zdijo najbolj pomembne v zgodovini glasbe?

V zgodovini glasbe se mi zdijo vse prelomnice enako pomembne, kajti vse so bile potrebne, da se je glasba razvila tako, kot jo poznamo danes. Najbolj navdušen sem nedvomno nad nastankom in razvojem elektronske glasbe. Zlasti nove tehnologije so gonilo za novosti.

Kako pa vidiš oziroma gledaš na svojo vlogo, torej vlogo skladatelja v sodobnem svetu?

Predvsem se mi zdi pomembno, da je skladatelj v stiku s časom, v katerem živi. Da spremlja dogajanja in napredke v svetu glasbe in širše.

Kateri so danes, po tvojem mnenju, najboljši načini za uveljavljanje mladih skladateljev?

S študijem na Akademiji za glasbo in po možnosti tudi na drugih podobnih ustanovah v tujini zagotovo lahko prideš do kontaktov in priporočil, ki ti koristijo pri uveljavljanju. Dobre priložnosti so tudi različni razpisi.

Kako primerjaš domače in tuje razpise za nova glasbena dela? Ali so le-ti primerljivi?

Tuji razpisi so lahko precej bolj zahtevni kot domači. Na njih se ponavadi prijavi večje število komponistov, posledično pa je tudi veliko več kakovostnih del.

Če bi moral definirati estetiko svojega glasbenega jezika, kako bi se opredelil?

Estetika je nauk o lepem. Kaj je lepo, je stvar okusa, ki pa so različni. Zato ne poskušam slediti estetiki. Skladam to, kar si predstavljam. Obremenjevanje z estetiko prepuščam drugim.

V katerem glasbenem žanru oziroma za kakšno zasedbo najraje ustvarjaš?

Najraje ustvarjam za velike komorne zasedbe in simfonične orkestre, saj ponujajo največ možnosti za natančno realizacijo zamisli.

Kje dobiš navdih za skladanje?

Navdih je praktično povsod. Ponavadi je težje najti idejo, ki bi bila najbolj primerna za zasedbo, ki ti je na voljo.

Kako pri tebi poteka zakoličenje in realizacija neke ideje?

Že takoj ob samem iskanju ideje si vedno poskušam na grobo predstavljati celotno formo skladbe in različne strukture, ki bodo skladbo sestavljale. Potem, ko je ta izbrana, se začnem poglabljati v detajle posameznih delov in razvijati čim bolj primerne strukture za njih.

Se ti pogosto zgodi, da se ti v glavi nenadoma pojavi misel, ki jo moraš brezpogojno zapisati, vendar tega ne moreš storiti? Kaj storiš v takem primeru?

Seveda se zgodi, da se mi nenadoma pojavi kakšna všečna zamisel. Si jih kar dobro zapomnim, tako da ni bojazni, da bi si jih rabil takoj zapisati.

Kako pri tebi na splošno poteka umetniški proces?

Poleg že omenjenega procesa iskanja ideje in spuščanja v detajle posameznih odsekov potem, ko je ta določena, veliko razmišljam tudi o dolžini trajanja delov skladbe oziroma celote. Razmišljam pa tudi o nasprotjih in napetostih struktur, saj se mi zdi pomembno, da skladba ohranja določen nivo svežine in zanimivosti za poslušalca.

Ali poleg skladanja igraš tudi na kakšen inštrument? Če da, kako se to odraža v tvojih skladbah?

Poleg skladanja igram klavir, zaradi katerega sem bil že od samih začetkov glasbene poti izpostavljen širokemu in različnemu repertoarju.

Kje in kdaj najbolj pogosto ustvarjaš oziroma skladaš? Je to v objemu doma ali drugje?

Žal sem tudi jaz eden tistih, ki ustvarjajo pozno v noč. Najraje ustvarjam doma, kjer imam tudi ustrezne pogoje za delo. Seveda je potrebno ustvarjati tudi drugje, za kar pa na srečo pogosto zadostuje že prenosni računalnik.

Ali v svetu skladatelja obstaja čas, ko ne razmišlja o pisanju novih skladb?

Časa, ko ne razmišljam o pisanju skladbe ali iskanju novih idej, je bolj malo. Včasih pa je tudi ta potreben, deloma tudi kot faza inkubacije, po kateri sledi iluminacija.

Se med skladanjem pogosto znajdeš v slepi ulici? Kako se iz te izviješ? Kakšne metode uporabljaš?

Med skladanjem se pojavijo različna vprašanja. Ta pogosto zahtevajo iskanje in analizo že obstoječih primerov iz skladb drugih skladateljev ali pa konkreten preizkus v živo. Menim, da je to normalen proces in ne slepa ulica, tako da se do sedaj še nisem znašel v njej.

Kdaj skladatelj ugotovi, da je njegovo delo dovolj dobro za predstavitev javnosti? Je lovljenje zadnjega roka edina spodbuda ali obstajajo tudi druge?

Za skladbe, ki morajo biti dokončane do določenega datuma, je seveda največja spodbuda prav datum. Navadno končam z delom na skladbi, ko že nekaj časa ne najdem izboljšav.

Katere pomembne izkušnje si pridobil skozi svojo skladateljsko kariero? Kaj bi svetoval svojemu mlajšemu sebi?

Ena od pomembnejših izkušenj je, da so pogosto potrebni tudi bolj umirjeni deli v skladbi, saj ti lahko veliko prinesejo k ohranjanju njene zanimivosti. Za svetovanje mlajšemu sebi pa se mi zdi, da sem še malo premlad.

O čem premišljuješ tik pred (ne)krstno izvedbo svojih del? Kakšna občutja te oblivajo?

Malo stresa, ki je v bistvu prilagoditveni proces, je vedno. Pred prvo živo izvedbo, bodisi na vaji ali na koncertu, si seveda želim, da bo vse zvenelo tako, kot sem si zamislil. Če je to izpolnjeno, tudi stresa ni več.

Kakšne odzive si doživljal doslej ob izvedbi svojih skladb ter kako si se ob njih počutil?

Zaenkrat so bili odzivi v glavnem pozitivni. Veselim pa se tudi vsake konstruktivne kritike, ki je lahko podlaga, da delo v bodoče izpeljem bolje.

Ali ti je pri izvedbi tvojih skladb pomembna komunikacija z glasbeniki?

Pri izvedbi mojih skladb mi je kumunikacija z glasbeniki zelo pomembna, saj pri tem dobim vpogled v težavnost določenih delov v skladbi. Hkrati se učim iz morebitnih napak.

Kaj pa komunikacija z občinstvom? Si ga želiš nagovoriti ali je v tvoji skladbi prvenstvo dodeljeno nekemu lastnemu oziroma neodvisnemu glasbenemu izrazu?

Najbolj me razveseli, če občinstvo ob poslušanju moje skladbe dobi vsaj približek ideje, ki sem si jo ob komponiranju skladbe ustvaril sam.

Si s svojimi skladbami že kdaj sodeloval na kakem projektu, natečaju ali tekmovanju? Je tovrstna izkušnja zate prva?

Izkušnja, kot je projekt z Ensemble Modern, je zame prva.

Povej nam kaj o medsebojni dinamiki med vami, skladatelji. Se skladatelji med seboj spodbujate, si morda svetujete? Ali se ob nastajanju vaših skladb da začutiti tudi kaj tekmovalnosti?

Tekmovalnosti ne čutim. Vesel sem, da se spodbujamo in si medsebojno pomagamo.

Kako si predstavljaš sodelovanje z Ensemble Modern in vaje same? Kako tesno želiš sodelovati z Ensemblom Modern, ko bodo vadili tvojo skladbo?

Vaje z Ensemble Modern se izjemno veselim. Upam, da bo med vajo čim manj nejasnosti v partituri. Vesel bom vsakega njihovega komentarja in nasveta.

Kako vidiš svojo ustvarjalno pot v prihodnosti in kakšna so tvoja pričakovanja oziroma ambicije?

Svojo skladateljsko znanje si želim dopolnjevati in nadgrajevati ter pri tem ohraniti voljo in veselje. Upam tudi, da bom imel čim več priložnosti sodelovati z različnimi ansambli, zasedbami, orkestri in drugimi izvajalci.

Bi z bralci in bralkami delil še kako zaključno misel?

Seveda: naj glasba še naprej združuje ljudi!

Vprašalnik pripravila
Til Dečko in Jure Juvan

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja