22. november 2022
Z mednarodnim znanstvenim simpozijem, ki bo 24. in 25. novembra, bodo proslavili selitev Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani s Stiškega dvorca v prenovljene prostore palače Kazina. Povezali bodo umetniško raziskovanje različnih glasbenih smeri z znanstvenim raziskovanjem na področju glasbene pedagogike in z njo povezanih znanstvenih disciplin.Na dvodnevnem simpoziju bo predstavljeno več kot 40 prispevkov, ki obravnavajo aktualne glasbenoumetniške in glasbenopedagoške teme in se povezujejo s celotnim glasbeno-umetniškim raziskovanjem in njegovimi interdisciplinarnimi povezavami ter s celotno vertikalo glasbenega in splošnega izobraževanja, vseživljenjskega učenja, različnih oblik neformalnega učenja in glasbenega udejstvovanja. Odprt simpozijski naslov je povezan tudi s pripravami na izvajanje novega doktorskega študijskega programa Umetnost na ljubljanski Akademiji za glasbo, ki je v postopku akreditacije.
Ključna govornika na simpoziju bosta:
Barbara Lüneburg (Zasebna Univerza Antona Brucknerja, Nemčija)
Utelešenje izraza, spola, karizme – premikanje meja klasičnih inštrumentalnih izvajalskih praks
V svojem umetniškem raziskovalnem projektu Utelešenje izraza, spola, karizme – preseganje meja klasičnih instrumentalnih praks, ki ga je financiral Avstrijski znanstveni sklad (FWF: AR 749-G) in ki deluje v okviru Zasebne univerze Antona Brucknerja, Barbara Lüneburg raziskuje telesne in umetniške izraze pri instrumentalnem igranju kot bistveni del njihovega glasbenega in kulturnega izražanja ter vrednot, ki jih delimo z občinstvom. V drugem koraku s sodelavci raziskuje, kako lahko z njihovo (de)konstrukcijo v novo ustvarjenih umetniških delih in s posebnimi oblikami razširjanja glasbenega in kulturnega izražanja prestopijo meje klasične instrumentalne izvajalske prakse in kako bo to vplivalo na karizmatični odnos do občinstva. Barbara Lüneburg nam bo v svojem predavanju predstavila ključne raziskovalne cilje svojega tri leta in pol trajajočega raziskovalnega projekta, podrobneje bo razložila njegovo interdisciplinarno zasnovo in metodologijo raziskave s posebnim poudarkom na metodah umetniškega raziskovanja, ki jih raziskovalna skupina uporablja. V sklepu bo predstavila tudi prve raziskovalne ugotovitve.
dr. Zvezdan Pirtošek (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta)
Kako možgani oblikujejo glasbo, kako glasba oblikuje možgane Na prvi pogled se zdi prepad med umetnostjo in (nevro)znanostjo neskončen in nepremostljiv.
Umetnost šepeta iz sveta intuicije, subjektivnosti, domišljije, mita; znanost prepričuje z zakoni logike, objektivnosti, dejstev, razuma. In vendar sta prav na področju glasbenega ustvarjanja umetnost in znanost prehodili marsikatero pot skupaj. Glasbeniki so s sebi lastno strastjo vedno intuitivno odkrivali tudi skrivnosti akustike, možganskih vidnih in miselnih procesov ter procesov ustvarjalnosti in čustvovanja. In znanstveniki so se, fascinirani nad nenavadno, silno močjo glasbe, spraševali o izvorih doživljanja in ustvarjanja glasbe, o njenem evolucijskem namenu, o mehanizmih, ki vodijo do tega, da je glasba tudi uteha in zdravilo. Imamo v možganih poseben ‘center za lepo’? Lahko občutek za glasbo nenadoma pridobimo ali ga hipoma izgubimo? Nas lahko glasba boli? Zakaj tudi nevroznanstvenik glasbo od vseh umetnosti doživlja morda kot najbolj popolno? Zakaj glasba ostane tudi, ko izgubimo vse druge spomine? V predavanju se bomo dotaknili vseh vprašanj in predstavili tudi, kako lahko pri nekaterih motnjah (epilepsija, Alzheimerjeva demenca, Parkinsonova bolezen, motnje govora po kapi…) glasbo uporabimo ne le kot uteho, ampak tudi kot zdravilo; in kako je bolezen možganov morda oblikovala nastanek nekaterih velikih glasbenih stvaritev in vplivala na ustvarjalnost glasbenikov (Ravel, Mozart…), v moči in nemoči njihovega ustvarjalnega procesa.
Dodaj komentar