Iz tiskane izdaje (izid: 22. december 2022)
Zapisi ob uvodnem dogodku nove sezone komornega cikla Carpe artem – okrogla miza o komorni glasbi v slovenskem kulturnem prostoru in prvi koncert Carpe artem v Mariboru
Konec septembra smo številni poslušalci v Kazinski dvorani SNG Maribor prisluhnili okrogli mizi in koncertu, ki sta naznanila odprtje nove sezone cikla komorne glasbe Carpe artem. Cikel, ki ga v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor prireja društvo za komorno glasbo Amadeus, je bil prvič izveden leta 2012 pod okriljem projekta Evropska prestolnica kulture. Nastal je iz želje glasbenikov po komornem muziciranju, in kot pove umetniški vodja cikla, violončelist Nikolaj Sajko, je prav način snovanja izvajalskega korpusa tisto, kar cikel Carpe artem odlikuje in tudi ločuje od drugih sorodnih dogodkov. Komorne zasedbe sestavljajo v Mariboru delujoči glasbeniki, večinoma iz orkestrskih vrst, ki jim tovrstno muziciranje ponuja vrhunski umetniški in strokovni izziv ter možnost izstopanja iz poklicne rutine. Vsakokratno zasedbo »stalnih sodelavcev« dopolni gostujoči glasbenik ali glasbenica, uveljavljeno ime evropskih koncertnih odrov. Prevzame glasbeno vodstvo koncerta (tu gre predvsem za vodenje vaj), hkrati pa nastopi v vlogi »kuratorja«, ki v sodelovanju z umetniškim vodjo oblikuje koncertni program. Termin kurator – sam cikel ga sicer eksplicitno ne navaja – se je v glasbo prenesel iz vizualnih umetnosti. Razumemo ga v kontekstu sodobnega trenda oblikovanja glasbenih dogodkov, ki želijo presegati tradicionalni kanon glasbene umetnosti, pri njihovem snovanju pa kurator zasleduje individualne vrednote in ideje o glasbi ali širše. Ob oblikovanju mreže izjemnih domačih komornih glasbenikov je cikel Carpeartem v Maribor pripeljal številna uveljavljena imena evropske glasbene scene. V letošnji sezoni so to oboist Ivan Danko, solist orkestra Državne operne hiše v Stuttgartu, kitarist Aljaž Cvirn, profesor na glasbenem konservatoriju v Zürichu, violinistka Petra Kovačič, članica Dunajskih filharmonikov, violinistka Božena Angelova, profesorica na Salzburškem Mozarteumu, in klarinetist Ognjen Popović, solist orkestra Beograjske filharmonije. Prednost tovrstnih komornih zasedb Sajko vidi predvsem v priložnosti za osebno in profesionalno rast glasbenikov. V nasprotju s stalnimi komornimi zasedbami, ki vendarle ostajajo »ujete v mentaliteto svojih članov«, so priložnostne komorne zasedbe vselej prostor prepletanja novih idej, pristopov in pogledov.
Zgodbe o vojakih – otvoritveni koncert sezone 2022/23
Letošnja sezona je za cikel Carpe artem posebna, saj zaznamuje deseto leto delovanja, hkrati pa 20. obletnico praznuje Društvo za komorno glasbo Amadeus, ki cikel vsa leta ustvarja. Dvojni jubilej so snovalci programa izkoristili za razširitev svojega delovanja na področje glasbene ustvarjalnosti, hkrati pa kot priložnost za razmislek o mestu komorne glasbe v slovenski sodobni družbi. Uvodni koncert sezone, ki je bil 29. septembra v Kazinski dvorani SNG Maribor, je tako med drugim zaznamovala krstna izvedba dveh del (ali bolje rečeno, dvodelnega dela), ki sta nastali kot naročilo cikla. Skladatelj Tomaž Svete je v zasledovanju specifične dramaturške zasnove celotnega koncerta ustvaril prolog in epilog k Zgodbi o vojaku Igorja Stravinskega, ki je bila izvedena kot osrednje delo koncerta. Deli Vojakovi pripetljaji in Vojakovo prekletstvo sta poklon in komentar Zgodbe o vojaku, hkrati pa ohranjata Svetetov značilni ekspresivni slog in njegovo humanistično širino.
»Komorno omizje: komorna glasba v slovenskem kulturnem prostoru«
Še pred začetkom koncerta so svoje poglede na komorno glasbo soočili glasbeniki, muzikologi ter predstavniki različnih organizacij, ki delujejo v produkciji koncertov komorne glasbe: oboist, član pihalnega kvinteta Slowind in aktualni direktor Slovenske filharmonije Matej Šarc, hornist, profesor in prav tako član pihalnega kvinteta Slowind Metod Tomac, arhitekt, producent in sodelavec Hiše kulture Celje Matija Kovač, muzikologinja ter vodja programa Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor in Festivala Maribor Barbara Švrljuga-Hergovich, skladatelj, dirigent in predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt, pianist in profesor komorne glasbe na Akademiji za glasbo Miha Haas ter violončelist in umetniški vodja cikla Carpe artem Nikolaj Sajko.
Pod vodstvom moderatorja Tilna Drakslerja se je razprava razvijala v več smereh, ki jih lahko strnemo v tri rdeče niti: poustvarjalne specifike komorne glasbe in intimni odnos razpravljavcev do nje, vprašanje občinstva in družbeni pomen ciklov oziroma festivalov komorne glasbe ter institucionalna zasnova produkcije koncertov komorne glasbe, povezano s problematiko prehoda glasbenikov iz študijskega procesa v profesionalno okolje. /…/
Urška Rihtaršič
Dodaj komentar