Iz tiskane izdaje (izid: 30. marec 2022)
Prostor kakovostnega glasbenega izobraževanja
Pred časom smo obhajali visoko obletnico ustanovitve Srednje vzgojiteljske šole. Od začetkov do danes se je uspešno umestila v slovenski šolski sistem, dosegla prepoznavnost in sledila visokim strokovnim ciljem. Formalno se je večkrat spremenila in danes nosi ime Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana. Ves čas je bila prostor kakovostnega glasbenega izobraževanja in raznovrstnih glasbenih dejavnosti. Visoka obletnica nagovarja k pregledu preteklega delovanja in dosežkov, orisu sedanjega in premisleku o tem, kam si želimo naprej.
Snovalci programa so že sredi petdesetih let prejšnjega stoletja sledili načelu vsestranskega razvoja otrokove osebnosti. Verjeli so, da imajo pri njenem oblikovanju glasba, likovna in plesna vzgoja pomembno vlogo. »Z glasbeno vzgojo prispevamo k vsestranskemu oblikovanju in kultiviranju osebnosti. S petjem, poslušanjem glasbe in muziciranjem ne vplivamo samo na glasbeni razvoj, temveč na splošni estetski razvoj, posredno tudi na otrokov umski, moralni in telesni razvoj,« je ugotavljala Mira Voglar (OIG, 1973, 10).
Nujnost glasbenega izobraževanja bodočih vzgojiteljev tako izhaja iz dejstva, da predšolski otrok že poje, posluša, ustvarja in igra na instrumente. Glasba je postala in ostala eden temeljnih strokovnih predmetov vsa štiri leta šolanja. Cilj izobraževanja je znanje glasbenoteoretičnih osnov, ki je potrebno za razumevanje glasbenovzgojne problematike. Pouk obsega osnove glasbene teorije, izobrazbo glasu, glasbeno zgodovino in oblikoslovje, prav tako pa učenje otroških ljudskih in umetnih pesmi, spoznavanje otroške glasbene literature, osnov predšolske glasbene vzgoje, izdelovanje malih improviziranih instrumentov in izvajanje glasbeno-didaktičnih iger. Dijaki se naučijo samostojno in ustvarjalno oblikovati interpretacijo pesmi, skladb in glasbenih pravljic. Pomemben del pouka je razvijanje tehnike igranja na instrumente, klavir ali kitaro, kljunasto flavto in na instrumente s ploščicami. Igranje na instrumente za srednješolce ne pomeni le doseganja glasbenih ciljev in spretnosti, temveč tudi edinstveno izkušnjo, ki koristi vseživljenjskemu učenju in pomnjenju v najširšem pomenu.
Posebnost programa so predstave oziroma glasbeno-plesne dramatizacije pravljic, ki jih pripravijo dijaki tretjih letnikov pod vodstvom mentorjev in so vzoren primer medpredmetnih povezav. Združujejo znanja jezika, glasbe, plesa, likovne umetnosti in so namenjene stiku s prakso. Vsak razred ima svojega glasbenega mentorja, ki poskrbi za glasbeni del predstave. Predstava zaživi z otroškim občinstvom v vrtcih ali vrtčevski otroci pridejo k nam. Nastopajo tudi za dijake paralelk in učiteljski zbor, v zavodih za usposabljanje, v dvojezičnih vrtcih na avstrijskem Koroškem, na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, festivalu Igraj se z mano, na informativnih dnevih, roditeljskih sestankih in rajanjih.
Predstave tretjih letnikov Srednje vzgojiteljske šole je pri mednarodnem projektu Musica Education Net (v njem je sodelovalo 19 srednješolskih in visokošolskih profesorjev iz vse Evrope) kot primere dobre prakse predstavila kolegica glasbenica Lidija Černuta Nowak. Predstavitve in video projekcije so požele občudovanje in čestitke, saj podobnih dejavnosti in dosežkov na srednješolski ravni v državah sodelujočih profesorjev skorajda ni.
Spoštovanja vredno pionirsko delo pri umeščanju pouka glasbe na vzgojiteljsko šolo ima dolgoletna profesorica Mira Voglar. Muzikologinja in glasbena pedagoginja je začetnica sodobne predšolske glasbene vzgoje pri nas. Strokovno je utemeljila pomen glasbe za predšolske otroke in posledično pomen glasbene izobrazbe za prihodnje vzgojitelje. Mira Voglar je avtorica temeljnega dela Otrok in glasba (Metodika predšolske glasbene vzgoje, 1973), učbenika Mali instrumenti in zbirke otroških pesmi Majhna sem bila, člankov, zgoščenk Rad imam glasbo, otroških pesmi, glasbenih pravljic. Za svoje delo na vzgojno-izobraževalnem področju je leta 1981 prejela Žagarjevo priznanje.
Njeno strokovno delo zelo uspešno dopolnjuje in razvija profesorica Katja Virant Iršič, prejemnica nagrade za izjemne dosežke v vzgoji in izobraževanju za leto 2020. Ustvarila je obširen in raznovrsten opus strokovnih člankov, zbirk, zgoščenk, radijskih oddaj za otroke Ringa raja in Pojemo, pojemo (OP1). Kot izkušena strokovnjakinja v predšolski glasbeni metodiki sodeluje na okroglih mizah, pripravlja predavanja in delavnice ter sodeluje z revijama Ciciban in Cicido. S svojo neustavljivo energijo in predanostjo se posveča tudi našemu glasbenemu aktivu, ki ga sestavlja 14 profesorjev. Glasbeniki sestavljamo največji strokovni aktiv šole v pestri sestavi muzikologov, glasbenih pedagogov, instrumentalistov in skladateljev. Ob tem je treba omeniti, da glasbeniki že tradicionalno uspešno sodelujemo z Akademijo za glasbo v Ljubljani. Zaradi bogate izbire glasbenih vsebin na šoli redno potekajo hospitacije …
/…/
Majda Gruden Eržen
Dodaj komentar