Iz tiskane izdaje (izid: 28. junij 2022)
Koncerti in Mednarodni muzikološki simpozij Ljubljana, 19. do 24. april 2022
Oživitev zgodovinskega koncerta in dve krstni izvedbi slovenskih skladateljic
Slovenski glasbeni dnevi so že pregovorno prireditev nacionalnega in mednarodnega pomena. Letos so bili posvečeni 150. obletnici Glasbene matice Ljubljana, ki je zaslužna za nastanek institucij, kot so Slovenska filharmonija, koncertna poslovalnica in glasbena založba. Kot je povedala Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana, je Matica že od vsega začetka skrbela za ustvarjalnost v slovenskem jeziku in na slovenskih tleh, združevala pa je različne umetnike. Leta 1891 je bil ustanovljen mešani zbor Glasbene matice, ki je izvajal dela svetovne glasbene literature pri nas in v tujini, Glasbena matica pa je zaslužna tudi za nastanek Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Akademije za glasbo. Predsednica je poudarila, da Glasbena matica povezuje Slovence znotraj in zunaj meja, 150-letnica pa pomeni prav toliko let neutrudnega dela in truda vseh njenih članov.
Ta častitljiva obletnica je bila tudi tema otvoritvenega koncerta v Gallusovi dvorani, na katerem smo pod vodstvom Mateja Hubada lahko prisluhnili delom, ki jih je zbor Matice izvedel na dveh koncertih v dvorani Musikverein na Dunaju leta 1896. Poleg Gallusove Musice noster amor smo slišali še dve krstni izvedbi, in sicer Mline življenja Klare Mlakar ter Sanje leta Nane Forte, poleg njiju pa še ljudske pesmi Je pa davi slan’ca pala in Ljub’ca povej, povej (v priredbi Mateja Hubada), Škrinja orehova (U. Krek) in Škrjanček poje (M. Hubad). V drugem delu večera je bil izveden Te Deum v C-duru, WAB 45, Antona Brucknerja. Nastopili so naši priznani solisti Mojca Bitenc Križaj, Nuška Drašček, Martin Sušnik in Peter Martinčič, pa Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in Komorni zbor Akademije za glasbo, Mešani pevski zbor Akademije za glasbo in Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, pri izvedbi Gallusa pa je sodeloval tudi Ansambel kljunastih flavt Akademije za glasbo pod vodstvom Mateje Bajt. Kot dirigenti so se izkazali Sebastjan Vrhovnik, Alenka Podpečan in Simon Dvoršak. Gallusovo delo Musica noster amor nas je pospremilo v razmišljanje o zgodovinskem dogodku na Dunaju, ob izvrstni zasedbi kljunastih flavt in jasnem ter lahkotnem izvajanju zbora, ki je izkazal potencial z izvirno in učinkovito izvedbo, za kar gre zasluga tudi dirigentu Sebastjanu Vrhovniku, ki je bil pozoren do posameznih poudarkov in je z zborom oblikoval izvirno in energično interpretacijo. Obe ljudski pesmi v priredbi Mateja Hubada sta prav tako izzveneli v mehki, jasni izvedbi, z mehkimi gradacijami. Noviteta Klare Mlakar nosi naslov Mlini življenja in je hommage skladatelju Urošu Kreku. Uvodni crescendo se v skladbi razvije v ekspresivno dramatično razpoloženje, ki ga prekinjajo tolkala. Pripoved se umiri v liričnem tonu, se spet stopnjuje in ritmično izstopa v moških glasovih, ženski pa povzamejo umirjeno pripoved, oboji si odgovarjajo in se kot valovi obračajo drug k drugemu v zaključnem delu. Sledila ji je skladba Škrinja orehova v priredbi Uroša Kreka, ki je znal premišljeno razporediti glasove, da skladba deluje tradicionalno in aktualno hkrati. Hubadova priredba dela Škrjanček poje za zbor je zvenela lirično in iskrivo, z energično noto, obenem pa rahločutno in zelo občuteno, za kar se je treba zahvaliti tako zboru kot dirigentki. Presenečenje večera je bila krstna izvedba skladbe Nane Forte Sanje leta za mešani zbor in godalni orkester. Skladba sicer poteka pripovedno, a v sebi skriva dramo in tesnobno stisko, ki se razveže v trepetavo lahkotnost, porazdeljeno v impulzivnem oglašanju pevcev. Spremljava orkestra je bila nevsiljiva, zmerna ter hkrati izrazna, ekspresivna, po prečiščenosti in razpoloženju pa nas je nekoliko spominjala na Arva Pärta, zlasti v instrumentalnem delu. Dramaturški lok se je vil od liričnega k ekspresivnemu in nazaj. Skladba nam je imponirala s svojo duhovno in zvočno komponento, kot izraz skladateljičine umetniške volje. V drugem delu koncerta, ki ga je vodil dirigent Simon Dvoršak, smo se poglobili v Te Deum v C-duru, WAB 45, Antona Brucknerja. To silovito in mogočno delo nas je povsem prevzelo s svojo intenziteto, izpovedna moč nastopajočih pa je bila tako intenzivna, da je bila dvorana že kar premajhna za vse zvočno obilje. Delo smo doživeli kot eno samo slavje, v katerem so se udejanjili potenciali tako pevcev kot orkestra.
Večer novih slovenskih del v sobivanju s svetovno sodobnostjo
Drugi koncert Slovenskih glasbenih dnevov je bil Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, za katerega skrbi skladateljica Nina Šenk. Tokratni večer so sestavljale skladbe za trobento in/ali tolkala slovenskih skladateljev Mateja Bonina, Leona Firšta, Tilna Lebarja, Daneta Škerla in Tadeje Vulc, njim ob bok pa je Šenkova uvrstila še deli Giacinta Scelsija in Bretta Deana. Trobentača Franca Kosema in Jožeta Bogolina na tolkalih ni treba posebej predstavljati, saj sta mednarodno uveljavljena izvajalca, ki sta se v sredinem večeru vživela v vsako od skladb posebej. Skladba Bretta Deana je presenetila z dihotomijo, saj trobenta v /…/
Marina B. Žlender
