20. september 2019
Kaj imajo skupnega arheologija, etnobotanika in glasba? Zanimiva ubrana sozvočja je razkril prvi festival Gledanica, ki je potekal pod okriljem projekta Kaštelirji, posvečenega prazgodovinskim gradiščem in etnobotaniki med Krasom in Kvarnerjem. Štiridnevna prireditev se je začela 22. avgusta na gradišču v Volčjem gradu in sklenila 25. avgusta na grajskem dvorišču v Štanjelu. Številne delavnice, vodenja in glasbeni dogodki so razširjali znanja iz arheologije in botanike. Festival je razveseljeval z izvirnimi in tudi praktičnimi spremljevalnimi prireditvami, hkrati pa s koncerti ter zvočnimi sprehodi v galeriji zvenečih kamnov, te je vodil tolkalist Franci Krevh, odpiral zvočno okno daleč v preteklost.
Trije koncerti so bili zamišljeni kot samostojne celote, vsi pa so vzpostavljali dialog med sodobno ustvarjalnostjo z oddaljeno preteklostjo. Koncert ob odprtju je podčrtal občutenje praglasbe, kakor so si jo zamislili člani Slovenskega tolkalnega projekta. Gost ansambla je bil Matej Zupan, ki se je skupaj s Stopovci poklonil jubileju skladatelja Alojza Ajdiča, za poseben ritmični komentar večera pa so poskrbeli lokalni mladi glasbeniki. Z izvedbo zborovske alegorije Fauvel ’86 skladatelja Lojzeta Lebiča je na drugem večeru festivala magično oživelo grajsko dvorišče Štanjela. APZ Tone Tomšič je skupaj z inštrumentalnim ansamblom, sestavljali so ga Franci Krevh in Tomaž Bajde na tolkalih, pianist Luca Ferrini, organist Tomaž Sevšek in lutnjist Erazem Grafenauer, pod vodstvom dirigentke Jerice Gregorc Bukovec najgloblje sledil misli skladatelja Lebiča, da se tako v arheologiji kot glasbi nenehno vračamo k večnim stvaritvam preteklosti, v katerih je trajno vrednostno jedro.
Posebna privlačnost festivala pa je bil koncert ansambla Bronselur iz Norveške, kjer so v Ferrarijevem vrtu prvič zunaj Skandinavije zazvenela glasbila iz obdobja 3000 let pred našim štetjem. Festivalski program se je sklenil z izdelovanjem ljudskih glasbil ter predstavitvijo istrske glasbe, ki jo je vodil Marino Kranjac, ter najstarejšega glasbila na svetu, iz katerega je zvoke izvabljala Katinka Dimkaroska.
Članek je bil objavljen v tiskani številki revije Glasna (3-2019, izid: 20. 9. 2019)
Revijo Glasna naročite tukaj:
http://www.revijaglasna.si/narocite-se/postanite-narocnik-revije-glasna/
Dodaj komentar