iz tiskane izdaje (izid: 23. december 2025)
Po petindvajsetih letih, ko sem se kot študentka klavirja in muzikologije s tremi kolegi odpravila na sedemnajsturno vožnjo z avtom poslušat 14. Chopinovo tekmovanje, sem pomislila, da bi bil obisk istega prizorišča lepo darilo za zaključek višje stopnje glasbenega šolanja moje hčere. Tako sva se 8. oktobra, v družbi prijetnih (v veliki večini) učiteljic klavirja z različnih koncev Slovenije (in tudi iz Hrvaške!), z brniškega letališča odpravili v Varšavo poslušat polovico druge etape tega znamenitega klavirskega tekmovanja. Z letalom smo pristali na varšavskem letališču, ki nosi ime po Frédéricu Chopinu.
S tekmovanjem je od začetka do konca dihala cela Varšava – v živo se je predvajalo na Akademiji za glasbo, v nekaterih lokalih in celo na letališču. Reklame za tekmovanje so bile na avtobusih, v prometu je bil celo tramvaj, kjer se je na pianinu izvajala Chopinova glasba.
19. Mednarodno klavirsko tekmovanje Frédéric Chopin
Tekmovanje je namenjeno pianistom vseh narodnosti in spolov med 16. in 30. letom in na letošnjo19. edicijo se je prijavilo okoli 650 pianistov. Tekmovalcem iz Rusije je bilo sicer dovoljeno nastopati, vendar so morali predhodno podpisati izjavo, da ne podpirajo agresije Rusije nad Ukrajino, in se izreči za individualnega nevtralnega pianista (takšna sta bila zgolj dva kandidata v prvi etapi). Pianiste iz Rusije smo v letošnji ediciji tekmovanja precej pogrešali, saj so bili vedno zanimivi in uspešni na tekmovanjih. Kar nekaj tekmovalcev je bilo na spodnji ali zgornji starostni meji, do januarja letos so jih izbrali 160 za predetapo, aprila jih je bilo izbranih 84 za nastop v prvi etapi, 40 v drugi etapi, 20 v tretji etapi in enajst v finalu.
Nekaj zgodovine …
Prvo Chopinovo tekmovanje je bilo izvedeno leta 1927. Takrat je zmagal Lev Oborin. Pianist in učitelj Jerzy Żurawlew je dobil idejo, da bi po modelu športnih tekmovanj organiziral klavirsko tekmovanje, posvečeno zgolj Chopinovi glasbi, vendar za realizacijo ni bilo mogoče dobiti fi nančne podpore. Na srečo je naletel na poslovneža, ki je bil pripravljen podpreti tekmovanje. Na prvi ediciji je tako v isti dvorani kot zdaj nastopilo 26 pianistov iz osmih držav. Med njimi je bil tudi Dmitrij Šostakovič, ki pa ni prišel med najboljše. Zmagovalci kasnejših edicij so bili med drugimi Bella Davidovich, Martha Argerich in Krystian Zimerman. Tekmovanje poteka vsakih pet let. Izjema je bilo pandemično leto 2020, ko se je tekmovanje prestavilo na leto 2021.
Varšava in Chopin
Po namestitvi v prijeten hotel z 31 (!) nadstropji v samem centru Varšave smo se sprehodili do prizorišča tekmovanja – Filharmonie Narodowe (Narodne filharmonije), ki je bila ta dan zaprta, saj je bil to ravno prazen dan med prvo in drugo etapo. Izkoristili smo popoldne in večer za spoznavanje živahnega dela mesta, kjer med številnimi znamenitimi poslopji (predsedniško palačo, Ministrstvom za kulturo, Kopernikovim muzejem) stoji tudi cerkev sv. Križa, kjer je v enem od stebrov vzidano balzamirano Chopinovo srce. Ker je v cerkvi ravno potekala maša, smo si nekateri diskretno in z varne razdalje ogledali to veliko znamenitost. V bližini cerkve je tudi kino, v katerem so predvajali novo poljsko biografsko dramo Chopin, Chopin v režiji Michała Kwiecińskega.
Nekateri smo obiskali Chopinov muzej, ki skupaj z glasbeno akademijo in Chopinovim nacionalnim inštitutom tvori skoraj nekakšno glasbeno četrt. Poleg opisa Chopinove (žal prekratke) življenjske poti si je tam mogoče ogledati nekaj njegove osebne lastnine, rokopisov, pisem, odlitkov roke, njegove upodobitve različnih avtorjev in celo enega od njegovih klavirjev, na katerega pa se žal ne sme kar tako igrati. V okviru gostujoče razstave so bile razstavljene celo slikarije Chopinove partnerke, sicer pisateljice George Sand. V eni od manjših dvoran potekajo koncerti s Chopinovo glasbo, v kleti pa si je mogoče pridobiti natančnejše informacije o njegovi glasbi v različnih jezikih. Lahko se usedeš in poslušaš izvedbo skladbe, si ogleduješ digitalizirane faksimile, prebiraš o nastanku dela in se ukvarjaš z analizo.
Fotografije: Lovorka Nemeš Dular
Obiskali smo tudi Chopinov rojstni kraj – Żelazowo Wolo –, uro vožnje iz Varšave. To je (sploh jeseni) idiličen kraj s slikovitim parkom, kjer stoji hiša, ki pa ni zares takšna, kot je bila v Chopinovem času. Tudi vse v njeni notranjosti je zgolj simulacija tega obdobja. Je pa prijetna vodička, zares opremljena z znanjem, veliko povedala o povezanosti Chopinove družine z grofovsko družino, ki je posedovala celotno posestvo. Dobili smo lahko vtis, kakšno je bilo skladateljevo zgodnje otroštvo. V tem poslopju sicer potekajo koncerti za občinstvo, ki posluša koncerte zunaj, medtem ko se nastopajoči nahajajo v notranjih prostorih.
Tekmovanje in paleta spremljevalnih dejavnosti
Naslednji dan je ob prihodu na prizorišče vladal duh vznemirjenja. Takoj za vhodnimi vrati se je vila dolga vrsta ljudi, ki so čakali na vstopnice v zadnjem trenutku. Torej tisti, ki jih spustijo na proste sedeže, ko odzveni tretji (zadnji) gong, ki vabi poslušalce v dvorano. Po pregledu vstopnic je sledil varnostni pregled, potem si lahko odložil garderobo in vstopil v hram čaščenja Chopinove glasbe. V preddverju je občasno potekal Chopintalk – pogovori s tekmovalci, žirijo in drugimi gosti. Pogovori, večinoma v angleščini, so bili predvajani v živo. Teme so bile različne: po nekaj tekmovalcev je sedelo skupaj, moderator pa jih je spraševal o pripravah, odnosu do Chopinove glasbe, do tekmovanja, tudi o pomenu velikosti rok in razpona prstov za igranje klavirja. V pogovorih so sodelovali tudi člani žirije, poznavalci Chopinove glasbe in drugi gosti.
Vsak tekmovalni dan je bila na voljo brezplačna tanjša revija Kurier Chopinowski, ki je nudila kritični pregled tekmovalnega dogajanja, zanimive članke o Chopinu in njegovi glasbi, duhovite stripe in fotografi je s tekmovanja. Zanimive diskusije na različne teme, povezane s tekmovanjem, so potekale tudi na Facebooku v skupini International Fryderyk Chopin Piano Competition 2025 & More, na Instagramu pa so bili objavljeni tudi kratki intervjuji s tekmovalci.
Druga etapa – subjektivni pogled
Prvi dan druge etape je bil že zanimiv. Prinesel je interpretacijsko dodelane, brezhibne izvedbe in nekaj programskih kapric (izvedba sonat v c-molu in b-molu, kompletnih Etud, op. 10).
- Uvedel ga je komaj sedemnajstletni Jacky Zheng z dodobra izdelanim programom. Poljak Alexewicz je ponudil mestoma interpretacijsko zanimivo izvedbo celotnega seta Preludijev, op. 28, ki je zaradi obilice pedala in mirnosti njegovega gibanja učinkovala uravnoteženo.
- Nemec Aumiller je imel na obrazu ves čas nasmeh (podobno kot kasneje eden od bratov Lee) in imela sem občutek, da resnično uživa v muziciranju /…/
Lovorka Nemeš Dular
