Iz tiskane izdaje (izid: 30. marec 2023)
Kadar slišimo besedo koncert, največkrat pomislimo na glasbeni dogodek, za katerega se lepo uredimo, pravočasno odidemo od doma, da v dvorani najdemo svoj sedež, nato se udobno namestimo in se prepustimo glasbi. Med koncertom se ravnamo po bontonu oziroma pravilih, ki nam jih veleva poslušalska kultura – med poslušanjem se ne pogovarjamo, ne hodimo po dvorani in se ne presedamo, s prstom ne kažemo na glasbenike … Po končanem koncertu nastopajoče nagradimo z aplavzom. Kaj pa tisti poslušalci, ki tovrstne poslušalske kulture še ne zmorejo upoštevati? V mislih imam seveda dojenčke, malčke in specifične ranljive skupine, za katere je koncert novo odkritje, nova dogodivščina. A kaj, ko tovrstni koncerti niso na voljo. Ali pač?
Mednarodni projekt B-AIR
Triletni mednarodni projekt B-AIR, katerega nosilec je Radio Slovenija, želi odpreti vprašanje preobrazbe radijskega medija tako v tehnološkem kot družbenem smislu. Cilj projekta je ustvariti zvočno umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine na umetniškem spletnem radijskem kanalu, podprtem z inovativno tehnologijo, s tem pa v slovenski in evropski prostor vnesti zagon in novo zanimanje za radijsko ustvarjalnost. Projekt nastaja v tesnem sodelovanju umetnikov in mednarodnih strokovnjakov razvojne psihologije, nevrofi ziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije in glasbene pedagogike. V projektu B-AIR je javnosti predstavljen tudi sklop spletnih predavanj in seminarjev, ki prinašajo poglobljen razmislek o umetnosti za otroke, pomenu glasbe, ustvarjanja in poslušanja. Namen spletnih seminarjev je podlaga za razmislek o tem, kako najbolje oblikovati zvočno okolje v otrokovem najzgodnejšem obdobju in ga hkrati obvarovati pred prenasičenostjo zvočnega sveta. Obenem pa staršem pomagati, da se otrokom posvetijo, se z njimi povežejo in prek umetniških vsebin razvijejo trden, sproščen in ljubeč odnos. Na spletnih seminarjih in predavanjih se ustvarjalci posvečajo zgodbam, radijskim pravljicam, lutkovnim predstavam, glasbi in glasbenemu ustvarjanju za otroke in z otroki, vstopu otrok v svet glasbe in vprašanju poslanstva ustvarjanja za otroke ter smisla in namena tega ustvarjanja.
Radiofonske pravljice
Do zdaj je uveljavljenim slovenskim in tujim skladateljem, režiserjem in avtorjem uspelo ustvariti novo poglavje v radijski igri za otroke (RIO). Tako imenovane radiofonske pravljice pomenijo prenovo vsem dobro poznanih glasbenih pravljic. Ustvarjalci radiofonskih pravljic se igrajo z besedami, glasbo, šumi in tišino. Glasba v pravljicah se pojavlja v oblikah, ki veljajo tudi za klasično radijsko igro, njena funkcija pa je lahko bodisi estetska bodisi dramaturška. V njej zasledimo kompleksnejšo zvočno obliko, ki pri najmlajšem poslušalcu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Eksperimentalno ustvarjanje interaktivnih radijskih iger za najmlajše pa ni inovativno le pri ustvarjanju.
Nastale radijske igre so namreč podvržene večplastni strokovni presoji, ki poda končno oceno o smiselnosti, ustreznosti in kakovosti ustvarjenih vsebin. Vsaka od njih prinaša nov umetniški pristop v načrtovanju, snemanju, izvedbi in ne nazadnje poslušanju radiofonske pravljice. Vse so na voljo na spletnem portalu RIO. Korak naprej so posnete radijske igre za dojenčke in malčke, ki so izšle lani. Glasbena kuhinja, Morje in Čebljanje so radiofonska dela, ki aktivno spodbujajo odnos med dojenčkom oziroma malčkom in njegovim skrbnikom. Glasbena kuhinja je radijska igra, ki vsakodnevno rutino ob jedilni mizi spremeni v pravi koncertni oder. Ciljno občinstvo radijskih iger so dojenčki in malčki, ki prek dejavnosti, ki aktivirajo in stimulirajo čute, šele spoznavajo in odkrivajo svet. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo starši ali skrbniki, ki malčku pomenijo stik z zunanjim svetom. Glasbeni kuhinji je priložena grafi čna partitura, s katero se ob poslušanju spremenimo v pravega glasbenika, žlico pa uporabljamo kot inštrument.
Tako tiho …
V jedru mednarodnega projekta B-AIR, v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, je bil v soboto, 21. januarja, v studiu 26 prvi simfonični koncert za dojenčke in malčke. Ob krstni izvedbi simfoničnega dela Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc je bila generalka namenjena otrokom iz ranljivih skupin, prva izvedba ob 17. uri dojenčkom, malčkom in njihovim staršem, ob 19.30 pa je bil izveden koncert pred odraslim občinstvom. Sočasno je na programu Ars, ki letos praznuje 60 let, potekal avdio in video prenos celotnega koncerta. Simfonikom RTV Slovenija je dirigirala Catherine LarsenMaguire. Kot omenjeno že na začetku, bi si človek predstavljal, da bo tudi tokrat meja med glasbeniki in občinstvom na koncertu jasno postavljena. S tem bi bil začrtan tudi pričakovan in sprejemljiv način sodelovanja občinstva na umetniškem dogodku – mirno poslušanje v tišini. Dojenčki in malčki, pa tudi mnogi otroci iz ranljivih skupin, na ta pričakovani način ne zmorejo sodelovati, zato koncert, namenjen prav njim, tega ni upošteval. Namen koncerta je bila priložnost umetniškega udejstvovanja najmlajših poslušalcev. Ob tem ne smemo spregledati pomembnosti procesa snovanja umetniškega dela. Skladateljica Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi slušne občutljivosti in odzivanja na zvok dojenčkov in malčkov, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da ti potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Po temeljitem sodelovanju s strokovnjaki
je spoznala, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, s tem, da je njihov senzorni sistem v izrazitem razvoju. Dojenčki in malčki so za zvočne dražljaj /…/
Jasmina Ferencek
Dodaj komentar