(iz tiskane izdaje, izid: 20. september 2019)
2019 je za slovensko šolstvo leto obletnic. Korenine organiziranega glasbenega šolstva sicer segajo že v prvo polovico 19. stoletja, leta 1919 pa je bil uradno pri Glasbeni matici Ljubljana ustanovljen prvi takrat jugoslovanski konservatorij, na katerem so glasbo poučevali na treh zahtevnostnih stopnjah. Sedanji Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani glasbenike na nižji in srednji stopnji ter baletnike na nižji, srednji in višji stopnji pripravlja za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje doma ter v tujini. Pred dobrimi 10 leti je šola dobila popolnoma novo namensko zgrajeno stavbo na ljubljanski Špici poleg botaničnega vrta, s stoletnico pa sovpada prenova starega poslopja na Vegovi 7 v središču Ljubljane, kjer ima prostore nižja stopnja. Še ena novost zaznamuje 100. obletnico, in sicer začetek mandata nove direktorice Polone Češarek, glasbene teoretičarke, violinistke in pedagoginje.
Začeli bi s kratko predstavitvijo – kdo ste, kaj ste, kako to, da ste kandidirali za mesto direktorice?
Sem Polona Češarek, diplomirana glasbenica. Na srednji stopnji sem poleg violine obiskovala tudi teoretski del, potem pa sem se odločila samo za violino in junija 1993 diplomirala na Akademiji za glasbo. Najprej sem bila ravnateljica glasbene šole, mesto sem nastopila marca 2010, za kar me je spodbudila predhodnica, takratna v. d. ravnateljice na Konservatoriju, gospa Nataša Hladnik. Opažala sem, da imam določene organizacijske sposobnosti, bila sem namreč tudi predsednica komornega zbora Ave, kjer je bilo treba organizirati kar nekaj gostovanj in udeležb na tekmovanjih. Mesto ravnateljice je bil tako nov izziv. Na začetku si nisem predstavljala, kako bom shajala brez učenja, tako da sem vsa ta leta učila. Po odhodu prejšnjega direktorja, gospoda Dejana Prešička, pa so me kolegi izzvali, naj se prijavim na razpis. Sprva sem se prijavila za v. d. direktorice in v tem letu videla, kaj lahko še prispevam, kaj lahko naredim, kaj lahko dodam skupnosti. S 1. septembrom sem nastopila petletni mandat.
Še vedno učite?
Še vedno učim, imam tri učence – za dušo, da sem še vedno povezana s pedagoškim delom. Ta stik se mi zdi zelo pomemben, saj hitro lahko pozabiš, kako je v razredu.
Če izhajava iz odgovora, kakšne so smernice petletnega mandata, kaj še lahko prispevate k skupnosti?
Najprej bi poudarila preobremenjenost dijakov, ki so z gimnazijskimi in maturitetnimi predmeti vsekakor zelo obremenjeni. Zdi se mi, da bi jim tukaj lahko šli naproti, vendarle so tu zaradi glasbe. Dobro je sicer, da ima vsak široko izobrazbo, pa vendarle mislim, da bi morali te predmete prerazporediti nekoliko drugače, da dijaki niso preobremenjeni, nekateri so tudi izgoreli. Čaka nas 100-letnica ustanovitve Konservatorija v Ljubljani, ki jo bomo proslavljali v novembru, pa seveda še večja prepoznavnost v tujini. Nekaj sodelovanj je že bilo – lani smo podpisali dogovor z Mestno glasbeno šolo iz Münchna, sodelujemo z graškim konservatorijem Josef Fux.
/…/
Aleksandra Gartnar
