(iz tiskane izdaje; izid: 30. september 2020)
Kristina Bogataj je mlada slovenska umetnica, ki že več let živi in ustvarja na Finskem. Tja jo je pot zanesla med študijem glasbene pedagogike, ki je bil po začetku študija prava, kot sama pravi, vrnitev na pravo pot. Njeni domači, sicer ljubiteljski glasbeniki, so jo na tej poti vedno podpirali, glasba pa jo je spremljala od predšolskih in osnovnošolskih let v Glasbeni šoli Kranj do pevskega zbora Gimnazije Kranj in študijskih let. Ugotovila je, da glasba v življenje človeka prinese novo dimenzijo, njena želja pa je vedno bila vrniti nekaj nazaj družbi. To idejo in željo je združila v svoj poklic, na Finskem pa odkrila družbo, ki je zelo empatična, odprta in naklonjena umetnosti …
Kako to, da vas je pot zanesla na Finsko? S čim se trenutno ukvarjate? Se v Slovenijo vračate pogosto, vas vleče nazaj ali nameravate ostati na Finskem?
Na Akademiji za glasbo smo imeli možnost izmenjave, za katero sem se odločila na drugi stopnji študija glasbene pedagogike. Odločitev za Finsko pa je plod več vidikov – mojega glasbenega ozadja, in sicer alternativne glasbe, ki me je spremljala vso mladost, želje po tem, da preverim, ali je finski izobraževalni sistem res tako dober, kot ga predstavljajo svetu, prednost pa je bila tudi v tem, da angleščina Fincem ni tuja. Na Finskem trenutno končujem magistrski študij zborovskega dirigiranja, letos vodim pet zborov in se s tem tudi preživljam. Včasih mentoriram kakšen operni zbor, saj je v okolici veliko produkcijskih hiš – lani smo na primer postavili Verdijev Rigoletto in Bellinijevo Normo, letos pa je bila v načrtu Off enbachova Lepa Helena – priložnostno pa pripravimo tudi koncerte s projektnimi zbori. Glede na splošno vzdušje v zvezi s kulturno dejavnostjo, kjer še vedno ne gre le za profit, ostajam tukaj, domov me ravno zato ne vleče. Morda pridem na kakšen projekt, kot je Europa Cantat prihodnje leto, pa seveda na počitnice, seliti pa se za zdaj ne nameravam.
Kako je potekalo vaše delo z zbori med pandemijo?
Zavedala sem se, da je socialni moment pri zborih izrednega pomena, zato sem želela v teh časih, ko so ljudje precej zbegani, ohraniti rutino vsakotedenskih vaj. Imela sem srečo, da so vsi privolili v vaje na daljavo, in tako smo uresničevali cilje, ki sem jih prilagodila glede na situacijo. Pevcem zborov, ki jih vodim, je ogromno pomenilo to, da so se enkrat tedensko videli in si na začetku vaj izmenjali nekaj besed o tem, kako doživljajo situacijo in česa se veselijo v prihajajočem tednu. Skladbe, ki smo jih vadili, smo pripravljali že od januarja, tako da smo okvirno predstavo o programu že imeli in smo jih potem le še izdelovali po glasovih, pa izgovarjavo … Upam pa, da bomo kljub temu čim prej spet lahko vadili v živo.
Kaj vas je pri finskem izobraževalnem sistemu na splošno najbolj presenetilo?
Moja prva služba je bila v International School of Music (Mednarodna glasbena šola), v kateri imajo zaposlene učitelje z vsega sveta. Ko starši vpišejo otroka, se lahko odločijo, ali želijo poučevanje v jeziku učitelja – učitelji povečini govorijo 3–4 jezike, tako da lahko poučujejo več teh – ali v materinščini. Nekateri programi gredo po sistemu preverjanja znanja ABRSM, pri katerem so posebej pripravljene zbirke, pa tudi cilji pri učenju inštrumenta – podobno kot v slovenski nižji glasbeni šoli, pri drugih programih pa so cilji prepuščeni kolektivu učiteljev. Jaz sem prevzela glasbene urice za najmlajše, pri čemer sem v vrtcu trikrat tedensko vodila skupino od 6 do 10 predšolskih otrok. Na začetku sem se počutila nekoliko preveč svobodno za svoj vtis, ker ti ljudje popolnoma zaupajo in ti pustijo prosto pot za doseganje določenih ciljev, jaz pa izhajam iz okolja, kjer so navodila za doseganje ciljev, npr. dobre ocene, zelo jasna. Tu pa sem dobila torbo inštrumentov in navodila, naj delam, kar hočem. (Smeh.) Tako sem z zbranim materialom svojih kolegov, z ogromno dva- do pettonskih pesmic in pristopi pedagogike Willems ter torbo inštrumentov popolnoma samostojno, brez kakršnegakoli nadzora, vodila glasbene urice za najmlajše.
/…/
Aleksandra Gartnar
Dodaj komentar