17. jumij 2024
Serijo intervjujev s študenti kompozicije, ki sodelujejo v projektu Izvedbena praksa sodobne komorne glasbe študentov UL z Ensemble Recherche, zaklučujemos pričujočim pogovorom z Jernejem Bedekovičem. V okviru projekta je napisal skladbo Unseen, s katero se bo na bralnih vajah v Freiburgu čez dva tedna predstavil svetovno priznanemu Ensemblu Recherche.
Povej za začetek nekaj o vsebini skladbe
Skladba Unseen za komorni ansambel, posvečena Ensemblu Recherche, je preslikava čustvenih zaznav in impulzov, ki me obdajajo v tem trenutku. V ospredje postavljam vprašanja, ali lahko manifestacija perfekcionizma za potrebe zadovoljitve zahtev današnje družbe vodi do realizacije osebnega miru. Je s tem človek prisiljen zatreti sebe svetu kot čustven subjekt, saj ga to lahko vodi do čustvenega izsiljevanja drugih? Je boljše, da le z narejenim nasmehom na obrazu opravi delo, naredi kljukico in gre k naslednjemu opravilu? Ali je to dovolj? Če je, kam to vodi?
Kako pa si to nasprotje med subjektivnim in objektivnim preslikal v glasbeno strukturo?
V svojih skladbah vedno izhajam iz sebe, tudi omenjena skladba ni nobena izjema temu. V njej se lahko sliši razkol med analitičnim in čustvenim pristopom dojemanja zgoraj izpostavljenih vprašanj. Na videz razkosana in nepovezana struktura skladbe je narejena zelo načrtno. Racionalno brezčutnost nenehno prekinjajo emocionalni izbruhi, ki iščejo svojo mesto v strogo strukturiranem svetu binarnih sistemov in kod. Ti so kot v človekovi naravi nepredvidljivi in nenadzorovani ter so posledica stiske, nezadovoljstva, izčrpanosti ali pa zgolj le boj za preživetje. Včasih so manjši, včasih večji. Enako je v skladbi.
Kakšna pa je pri tem vloga posameznih inštrumentov?
Sestav osmih inštrumentov obravnavam kot osem posameznikov, ki so zavestni subjekti vsega doživljanja znotraj današnjega socialnega okolja. Ti so v sobivanju, med sabo komunicirajo in morajo delovati znotraj sistema, če ne so izločeni. Ker pa ima vsak izmed njih tudi čustveno plat, se zgodijo neskladja, ki se sprevrnejo v čustvene izlive. Ti se pojavljajo čez celotno skladbo v različnih inštrumentalnih sestavah od dua do okteta.
Doseže skladba na koncu kakšno rešitev za ta notranji razkol?
Ker sam odgovora na vprašanja trenutno še nimam, se skladba konča kot nedefinirana in kot en velik vprašaj. S tem hočem doseči pri poslušalcih svobodo, da si sami odgovorijo na vprašanja in ustvarijo interpretacijo konca kot bodisi nekaj pozitivnega ali kot nekaj tragičnega.
Kako pa doživljaš komponiranje za Ensemble Recherche?
Pisanje skladbe za priznano nemško komorno zasedbo Ensemble Recherche je svojevrsten izziv. Nudi možnost sodelovanja s priznanimi glasbeniki, ki so zagotovo eni izmed vodilnih izvajalcev sodobne glasbe danes. Njihova zasedba treh pihal, treh godal, klavirja in tolkal mi je zagotovila ravno prav veliko zvočno paleto, da sem se lahko skozi njo izrazil ter naslikal svoja trenutna razdvojena občutja v notno črtovje.
Za konec, kako gledaš na celoten projekt ob koncu komponiranja?
Sam projekt je zame zelo stimulativen in me vedno znova navdušuje. Pri meni je faza pisanja skladbe že končana. Kmalu pa že sledijo vaje z Ensemblom Recherche na njihovem sedežu v Freiburgu. Na te že komaj čakam in se jih veselim, saj bom skladbo Unseen lahko slišal v živo v izvedbi osmih odličnih interpretov.
Jakob Spindler
Dodaj komentar