Iz tiskane izdaje (izid: 28. marec 2024)
Ime Marinke Gombač prav gotovo ostaja v spominu vrste danes uveljavljenih slovenskih umetnikov. Ko sem jo namreč povprašala po znano zvenečih imenih, s katerimi je kot glasbena producentka Glasbene mladine ljubljanske sodelovala, iz nje kar vrejo imena in hkrati dodaja, da je to nehvaležno vprašanje, saj se vedno zgodi, da človek koga pozabi imenovati; a če jih vendarle naštejemo vsaj nekaj, ki jih je kot mlade glasbenike na profesionalno karierno pot spremila tudi Glasbena mladina ljubljanska, med njimi prepoznamo vrsto znanih imen: Marko Vatovec, Urša Lah Rasmussen, Marko Letonja, Marko Hribernik, Simon Krečič, Mojca Lavrenčič, Živa Ploj Peršuh, Boštjan Lipovšek, Janez Podlesek, Miha Rogina, Betka Bizjak Kotnik, Maja Kojc, Andrej Žust, Petra Kovačič, Iztok Hrastnik, Edita Garčević Koželj, Matjaž Robavs, Domen Križaj, Mojca Bitenc, Jerica Mrzel, Polona Juh, Jernej Kuntner, Nataša Barbara Gračner, Iva Babič, Vid Valič, Mateja Koležnik, Ivana Djilas … Ko sva se usedli k pogovoru o njenih več kot 30-letnih izkušnjah dela z mladimi, je bilo v njenih besedah in spominih mogoče čutiti resnično in iskreno predanost tako mladim umetnikom kot mlademu občinstvu.
Pri društvu Glasbena mladina ljubljanska ste bili dolgo let zaposleni kot glasbena producentka. Koliko let je trajala ta izkušnja in kaj vse so bile vaše naloge?
Šestintrideset let in pol sta bila moje delovišče in smisel v poslanstvu GML. Rada sem služila mladim glasbenikom, mladim poslušalcem in glasbi. Ljubljana je namreč polna mladih glasbenikov, mladih in najmlajših poslušalcev, glasba pa ima veliko obrazov, svojih svetov, moči in poti, ki vodijo do nje. Moja naloga je bila služiti temu magičnemu trikotniku: glasba, mladi izvajalci in mladi poslušalci. Bolj konkretno pa so bile moje naloge naslednje: organizirati prve javne koncerte mladim bodočim poklicnim glasbenikom, tistim, ki se še usposabljajo za poklic profesionalnega glasbenika, organizirati koncerte z našimi profesionalnimi orkestri za mlado občinstvo, pa tudi za tiste najmlajše otroke iz vrtcev in OŠ, pri čemer mi je bil poseben izziv skrb za mlade poslušalce; nadalje skrb za finance in seveda sodelovanje z MeMlPZ ljubljanskih srednješolcev Veter – Ljubljana, ki je po mojem mnenju najdragocenejša akcija GML. Kadarkoli so me potrebovali za dodatno spremstvo na njihovih koncertnih in tekmovalnih poteh, sem se rada odzvala. Rada sem bila njihova »tovarišica«, občasno pa sem pevce spominjala na »nadležno mamo«, ki »sitnari« glede spanja, hrane, zadostne količine zaužite tekočine, vitaminov, mineralov in drugega. Vse to in še marsikaj so bile moje naloge in obveznosti, vedno ob pomoči stroke, organov društva in vseh predsednikov GML, s katerimi sem imela čast sodelovati (Jože Humer, Kristijan Ukmar in zdajšnji predsednik Janez Rozman), in programske komisije GML. Zdi se mi prav, da se ve, da so v naših odborih društva najuglednejša imena profesorjev z Akademije za glasbo v Ljubljani, Konservatorija za glasbo Ljubljana, uredništva RTV SLO, Slovenske filharmonije, Cankarjevega doma, Glasbene matice ter SNG Opera in balet Ljubljana in da vse, kar delajo za mlade v društvu GML, delajo pro bono.
Društvo letos praznuje že 60 let obstoja. Zakaj je delovanje take organizacije na Slovenskem dragoceno, gledano skozi perspektivo glasbene producentke, pa tudi sicer nekoga, ki je bil vrsto let vpet v spodbujanje glasbenega življenja mladih?
Delovanje organizacije GM je tudi v naši državi najprej nastalo v Ljubljani in v Mariboru zaradi potreb mladih poslušalcev,mladih izvajalcev in zaradi potreb glasbe same. Zamisel o organizaciji, ki bi povezovala mlade z glasbo, se je rodila v Belgiji in Franciji kmalu po začetku 2. svetovne vojne, leta 1940, pridružile pa so se jima številne države. V Sloveniji dolgo ni bilo nobenega odmeva, šele prof. Ciril Cvetko, ki je v Parizu pobliže spoznal organizacijo, je 3. decembra 1964 sklical ustanovni občni zbor in nanj povabil predstavnike stroke in javnosti. Prvi predsednik je bil dr. Heli Modic, podpredsednik pa prof. Matija Tercelj. Tako je na tisoče in tisoče mladih prvič videlo operno predstavo v Operi, slišalo koncert klasične glasbe v Slovenski filharmoniji – in tudi danes je tako, le da je današnje mlado občinstvo drugačno, zahtevnejše, pretok informacij je večji in hitrejši kot nekoč, zahteve in pričakovanja mladega občinstva pa večji. Mladi danes živijo v »zvočno onesnaženem« okolju, nekakovostna glasba jih spremlja na vsakem koraku. Želimo jih naučiti prepoznavati, kaj je kakovostna glasba. Vsi mladi tudi v današnjem času nimajo enakih možnosti za več stika s kakovostno glasbo. Razlogov je več, pa naj bodo to oddaljenost kraja, kjer živijo, gmotne razmere v družini ali pa mladi ne dobijo potrebnih spodbud, motivacije za obiskovanje tovrstnih dogodkov. Veliko otrok in mladostnikov prvič prestopi prag koncertne dvorane šele, ko se s šolo udeležijo koncerta v okviru glasbene vzgoje ali kulturnega dne, ki ga s pomočjo stroke (vodje orkestra, dirigenta, scenarista, režiserja) prav zanje pripravlja in nanj vabi GML.
Še posebej pa poudarjate tudi pomembnost koncertov mladih glasbenikov, tako tistih, ki so še v procesu šolanja, kot tudi tistih, ki so sveže stopili na pot poklicnega glasbenika, tudi pedagoga …
Pomembnost organizacije komornih koncertov v izvedbi mladih glasbenikov mora ostati prioritetna naloga GML. Javni koncert za mladega bodočega profesionalnega glasbenika, ki se še usposablja za poklic, je potreba po izkušnji, je potrditev, polet, dodatna motivacija za delo ali odskočna deska. Organizacija tovrstnih dogodkov pa ne nagrajuje le mladih glasbenikov, ampak bogati tudi kulturno ponudbo glavnega mesta v državi. Koncerti so lepo obiskani, vse več je odraslega občinstva, ki koncerte v izvedbi mladih naslavlja z najlepšimi komplimenti, se nanje rado vrača, in lahko se pohvalimo že s stalnim občinstvom odraslih.
Med njimi so obiskovalci, s katerimi sem se redno srečevala na vseh naših koncertnih ciklih. Mlade poslušalce na koncerte vabimo v sodelovanju z učitelji in nekaterimi starši. S koncerti jim poskušamo zapolnjevati prazen prostor med šolo in prostim časom in jim obiskovanje koncertov vcepiti kot trajno navado. Tako največkrat v prepolni dvorani talentiranemu mlademu izvajalcu prisluhneta starejše in mlado občinstvo in dobro se počutijo – starejši zato, ker so v družbi z mladimi, nekateri mladi pa bolj zbrano poslušajo koncert zato, ker sedijo s starejšimi in so jim lahko zgled dobrega poslušalca.
GML izvaja in je v preteklosti izvajala vrsto zanimivih projektov – najprej omeniva tako imenovane akcije, kot jim pravite sami – katere so se izkazale za najuspešnejše in zakaj?
Glasbena značka je bila akcija za osnovnošolce. Učenci od 1. do 4. razreda so se potegovali za rdeč, moder, srebrn in zlat violinski ključek, učenci 5. in 6. razreda pa za rdeč in moder basovski ključek. Posebno gradivo za učence, ki so se potegovali za glasbeno značko, je pripravila prof. Hedvika Vospernik, podpredsednica GML in med drugim tudi moja mentorica diplomske naloge. Povabila me je k sodelovanju in nastale so zgibanke za vsak ključek posebej. Otrok, ki si je značko prislužil, je dobil tudi pisno priznanje. Vse gradivo smo zagotovili na GML. Glasbenim značkarjem smo vsako leto pripravili tudi srečanje z glasbenim dogodkom. Zborovski živ žav pa je bila akcija, namenjena enoglasnim zborčkom in pojočim razredom v šolah in vrtcih. Mali pevci so dvorano napolnili do zadnjega sedeža in tudi na odru so sedeli. Ob prijetnem usmerjanju se je zdaj ta, zdaj oni zborček dvignil in zapel svoji pesmici vsem drugim – brez tekmovanja, a po najboljših močeh. S srečanjem na Zborovskem živ žavu smo otroške zborčke in pojoče razrede nagradili in jih motivirali za prepevanje in ponovno srečanje v koncertni dvorani.
Kaj pa koncertni cikli?
Zelo lepe spomine imam tudi na koncertni cikel Glasba na vodi, katerega pobudnica sem bila. Dvanajst let smo finance pridobivali na razpisu Zavoda za turizem Ljubljana. Stroški koncertov so poskočili, denarja pa je bilo vedno manj, zmanjševati smo morali število koncertov do bridkega konca. Koncerte smo organizirali v poletnih mesecih, ko je Ljubljana polna sprehajalcev in turistov. Glasbena ladjica je prevzela funkcijo koncertnega odra, na njej so bili le glasbeniki, tonski mojster in kapitan. Ladjica s klasično glasbo ali baletnimi plesalkami je plula od Trnovega do tržnice. Vmes je imela krajše
/…/
Aleksandra Gartnar Kastelic
