Novice

Umetniški direktor opere SNG Opera in balet Ljubljana – dirigent in pianist Marko Hribernik

Foto: Eva Križaj

(iz tiskane izdaje, izid: 30. marca 2021)

V tem obdobju pogovori nastajajo kot dopisniško novinarstvo. Na varni razdalji in z uporabo elektronskih medijev. Le predstavljam si lahko, kako bi se iskrilo mečevanje z besedami, če bi se z novim umetniškim direktorjem opere SNG Opera in balet Ljubljana, Markom Hribernikom, srečala na pogovoru v živo. Kultivirani odgovori izražajo njegovo osebnost, izjemno motiviranost za delo ter veliko pripravljenost sodelovanja s sodelavci na različnih ravneh. Izkušenj mu, kljub mladosti, ne manjka. Na glasbeno pot je stopil kot pianist. Diplomiral je v razredu profesorja Acija Bertonclja, ki je prav gotovo razpiral krila njegovi vedoželjnosti, že zelo kmalu pa je odkril razsežnosti dirigiranja in se na ljubljanski Akademiji vpisal še v razred prof. Antona Nanuta, nato pa nadaljeval študij dirigiranja na Univerzi za glasbo na Dunaju v razredu prof. Uroša Lajovca. Zaključil ga je 2004 z odliko in od takrat sodeluje z vsemi slovenskimi orkestri in obema nacionalnima opernima gledališčema. Kot dirigent se uveljavlja tudi v mednarodnem prostoru, svoje znanje pa predaja študentom Akademije za glasbo v Ljubljani kot docent dirigiranja.
Že takoj na začetku prevzema nove funkcije v ljubljanski Operi je dirigenta Marka Hribernika, Opero in tudi širšo glasbeno javnost pretresla vest ob prezgodaj umrli sodelavki, asistentki režije Ireni Svoljšak. Njegov tankočutni spomin na sodelavko nam je razkril, da je na mestu umetniškega vodje končno humanist z veliko začetnico, ki se zna prikloniti delu sodelavcev.

Mesto novega umetniškega direktorja SNG Opera in balet Ljubljana ste prevzeli v enem izmed najtežjih obdobij za delo na glasbeno-gledališkem odru, ko je ravno petje postalo ena od najbolj ogrožajočih dejavnosti. Kaj lahko v tem obdobju, ob spoštovanju vseh omejitev, kot umetniški vodja delate s svojim ansamblom in kako lahko nagovarjate, spodbujate npr. pevske soliste, zboriste?

Pomembna je predvsem stalna komunikacija z umetniškimi korpusi. Ker je delo delno ali v celoti onemogočeno, je treba spodbujati posameznike k skrbi za telesno in duševno kondicijo. Ko sodelavci začutijo, da vodstvu, kljub nezmožnosti za normalno delo, za njihovo psihofizično in umetniško stanje ni vseeno, se bodo počutili varne in sprejete, kar je najpomembnejši element v našem razmerju. Vsekakor se trudimo, kolikor je v danih omejitvah mogoče, omogočati delo vsem umetniškim skupinam.

SNG Opera in balet Ljubljana se je v zadnjih desetletjih spopadala s krizami vodenja, žal pogosto povzročene tudi z nespametnimi odstavitvami in nastavitvami ravnateljev. Kontinuiteta, ki je pomembna za kakovostno rast, se ni mogla ustvariti, prav tako se v umetniškem ansamblu nista mogli vzpostaviti zaupanje in zadovoljstvo s potezami vedno svežih umetniških vodij. Kaj vas je motiviralo, da ste se prijavili na razpis? V danih razmerah pa me zanima tudi vaša notranja motivacija za delo?

V času, ko sem se odločal za prijavo na to odgovorno mesto, je ustanova doživljala notranjo moralno krizo. Zavedam se, da so osnova dobrega dela dobri medčloveški odnosi. Glede na to, da preživimo v službah velik del svojega življenja, je to še toliko bolj pomembno. Če pa govorimo o poustvarjanju umetnosti, je medčloveška harmonija nuja. Ena od glavnih osebnih motivacij je skrb za svoje notranje ravnovesje, posvečanje sebi. To sem dojel tudi kot osebni apostolat svoje kandidature. Energije, ki se iz vodstva pretakajo po celotni hiši, so neverjetne. Če sodelavci začutijo nesebično željo vodstva po dobrobiti vseh, po dobrih predstavah in dobrih odnosih, je uspeh zagotovljen.

Glede na to, da ste bili kot dirigent že nekaj let stalni zunanji sodelavec ljubljanske Opere, ste verjetno dobro seznanjeni z zmožnostmi, kakovostjo in slabostmi ansambla, ki ga prevzemate. V kakšni kondiciji je zdaj vaš ansambel oz. ali ga zdaj v teh razmerah sploh lahko ocenite?

Ker z ljubljansko Opero kot dirigent sodelujem že od leta 2004, umetniški ustroj res dobro poznam. Vsaka glasbena hiša ima svojo dušo in svoj značaj, tako tudi naša. Vsi ansambli so kakovostni, in ko pokažejo svoj maksimum, se lahko primerjamo z najboljšimi nacionalnimi opernimi hišami. Treba je skrbeti za pomlajevanje kadra in s tem povezane pravilnike za upokojevanje. Posebej umetniški javni zavodi morajo imeti možnost dostojne in pravočasne upokojitve svojih starejših članov in s tem odpiranje mest za mlado silo, ki samo čaka, da odpre svoja krila.

Kaj je za vas dobra opera? Na katere kriterije se boste najbolj oprli, kateri se vam na začetku ne zdijo zelo bistveni?

Dobrih oper je veliko. Lahko pa govorimo o dobrih in manj dobrih postavitvah. V svoji umetniški viziji sem izpostavil nekaj segmentov, ki se mi zdijo bistveni pri izbiri programa. To je stilna pestrost v smislu žanra in glasbene epohe, režija v skladu s partituro in jasnim ter za širše občinstvo razumljivim konceptom.

Kakšni so vaši cilji za rast ansambla in kako nameravate to doseči?

Za rast ansambla sta najpomembnejši dve stvari. Prva je program, ki mora v svoji naravi vsebovati različne tehnične zahtevnosti; vemo, da je Mozart dober za higieno orkestra in da Rossini za pevca predstavlja druge tehnične probleme kot Verdi. Druga stvar pa so dobri dirigenti. Ti lahko z rednim stikom z ansambli dosežejo nesluten napredek. Pomembna sta tudi načrtovanje vaj, in najpomembnejše, splošno dobro delovno vzdušje v odnosih.

Kaj bo vaše glavno vodilo pri izbiri repertoarja in koliko svobode vam je pri načrtovanju programa sploh podeljeno? Sprašujem vas po vašem konceptu programa v naslednjih štirih letih?

Program je, kot sem že omenil, bistven element v delovanju neke operne ustanove. Na splošno želim več predstav in premier. Vsaka sezona mora vsebovati vsaj tri dela iz železnega repertoarja operne literature. Ta dela so najprivlačnejša za občinstvo. Tudi opereta ne sme manjkati. Ta je najboljša kar v prevodih v slovenski jezik. Posebno mesto pa mora imeti podpiranje naše slovenske operne in baletne ustvarjalnosti. Prav bi bilo, da se vsako leto izvede vsaj ena slovenska opera ali balet. Skladatelji čakajo na priložnosti in ministrstvo bo moralo prisluhniti tej nuji.

/…/

Veronik Brvar