Iz tiskane izdaje (izid: 28. junija 2021)
Vrnimo se na začetek usodnega leta 2020. Hrvaška, najmlajša članica, prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije, Reka čaka 1. februar, dan slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture, ki naj bi bila uvertura v vse tisto, »kar prebivalce Reke in njene regije ter vse reške goste čaka v letu 2020«, kulturni projekti so dodatno finančno okrepljeni, čutita se ponos in navdušenje hrvaškega kulturnega prizorišča, saj je v središču zanimanja celotne Evrope, ampak na drugi strani sveta preži nevarnost – majhen, zloben virus se je že počasi odpravil na globalno ekskurzijo …
Sredina marca. Navdušenje je treba iskati skorajda s povečevalnim steklom. Virus je med nami. Slogan »Ostanimo doma« v zgornjem desnem kotu na televizijskih programih hrvaške radiotelevizije je postal nov modus operandi. Seznam prepovedanih dejavnosti in zaprtih objektov je dolg in neusmiljen. Hrvaška kultura je onemela, popoln lockdown se je začel. Nato pa sta v nedeljo, 22. marca, v zgodnjih jutranjih urah sledila še dva potresna sunka na zagrebškem področju: prvi magnitude 5,5 in dobre pol ure zatem magnitude 5,0 po Richterjju. Dva sunka sta bila usodna za 25 tisoč objektov, od katerih jih je postalo delno ali povsem neuporabnih približno sedem tisoč. Najhuje so bili poškodovani nekateri starejši kulturnozgodovinski spomeniki, med njima pa sta bila žal tudi dva hrama zagrebškega glasbenega življenja – Koncertna dvorana Vatroslava Lisinskega in Hrvaški glasbeni zavod (HGZ), pa tudi veliko cerkev s čudovitimi akustičnimi potenciali.
Ukrepi za zaposlene v kulturnem sektorju
Že na začetku marca 2020 je Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške začelo izdelovati načrt ukrepov, s katerimi bi lahko čim bolj učinkovito popravili težek ekonomski položaj, v katerem so se znašli zaposleni v kulturnem sektorju. V prvem rebalansu je Ministrstvo za Krizni sklad kulturnega in medijskega sektorja zagotovilo 6,4 milijona evrov ter na javnem razpisu Umetnost in kultura online, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad, dodatnih 4,6 milijona evrov. Prvi koraki kulturne ministrice Nine Obuljen Koržinek so se nanašali na že obstoječe pogodbene obveznosti, ki so jih kulturni delavci podpisali z Ministrstvom. Odlok o podaljšanju izvedbe sklenjenih programov javnih potreb v kulturi in pogojih Hrvaška kultura v boju s potresi in virusi izplačila sredstev za odobrene programe v posebnih okoliščinah je pomenil naslednje: če je nekdo, denimo, načrtoval tridnevni spomladanski festival, ga je lahko (z upanjem na boljše čase) prestavil na jesenske mesece, če pa je bil festival tudi takrat odpovedan, bi še vedno obstajala možnost, da organizator z državnim denarjem uveljavi že nastale stroške (npr. stroški promocije) in da izplača honorarje najbolj ogroženi skupini umetnikov – samozaposlenim v kulturi. Slednjim je bila hkrati s posebnim Odlokom za obdobje šestih mesecev ustavljena revizija pravic do plačila prispevkov za socialno varnost. Kulturna in kreativna industrija se je uvrstila na seznam tistih, ki so bili upravičeni do ukrepov hrvaške vlade za ohranjanje delovnih mest, ki jih izvaja Hrvaški zavod za zaposlovanje, vzporedno s tem pa je Ministrstvo za obdobje od marca do junija zagotovilo mesečno podporo za samozaposlene kulturnike, ki je, odvisno od zaslužkov v letu 2019, znašala med 260 in 530 evrov (povprečna neto plača kulturnega delavca na Hrvaškem je približno 730 evrov, torej nekaj manj od povprečja, ki trenutno znaša 900 evrov). Določene skupine kulturnih delavcev so v medijih kritizirale slednji ukrep, saj je logika »kdor več služi, več dobi« nesmiselna in socialno neobčutljiva, vendar se je hrup precej hitro polegel, Ministrstvo pa je iz posebnega sklada izplačalo enkratne zneske celo tistim svobodnjakom, ki nimajo reguliranega statusa samozaposlenega v kulturi.
»Ostanimo odgovorni« in spremljajmo kulturo v živo
Sredi maja 2020 so gledališča in koncertne dvorane po dobrih dveh mesecih spet odprli svoja vrata in tako lahko zaključili sezono 2019/2020. Nov slogan se je tokrat glasil »Ostanimo odgovorni«. Poleg manjših manifestacij so se v poletnih in zgodnjejesenskih mesecih z upoštevanjem epidemioloških omejitev zgodili tudi vsi nacionalni festivali (od npr. Dubrovniškega poletnega festivala, Puljskega filmskega festivala, Mednarodnega folklornega festivala v Zagrebu do Mednarodnega otroškega festivala v Šibeniku in Varaždinskih baročnih večerov). Revizije programov, ki so jih organizatorji festivalov morali narediti v novonastalih okoliščinah, so se nanašale predvsem na odrekanje predznaku »mednarodni« in vabilu večjega števila hrvaških umetnikov za ustvarjanje projektov, ki so morali biti, kolikor je možno, komornega značaja. Prav tako je bila velika večina v spomladanskih mesecih odpovedanih koncertov prestavljena v omenjeno obdobje in vsi organizatorji so jih brez večjih težav uspešno uresničili. Pomoč je prihajala tudi v obliki novih javnih razpisov Ministrstva za /…/
Jelena P. Grazio
Dodaj komentar