9. junij 2021
Deveta Slovenska glasbena olimpijada, ki smo jo izpeljali lani v začetku marca, je bila tudi zadnja glasbenomladinska prireditev v živo pred nastopom prvega vala epidemije. Z novim šolskim letom smo organizatorji upali, da bomo tudi jubilejno 10. olimpijado lahko izpeljali v živo, a so razmere v državi to onemogočale vse do zadnjega trenutka in namesto predvidenega srečanja 30. maja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana smo se odločili, da državno tekmovanje izvedemo na daljavo. Tekmovanje je delno potekalo v živo, saj so vsi udeleženci test pisali hkrati, v ponedeljek, 31. maja, pred tem pa so posneli in poslali videoposnetke svojega pevskega nastopa ter izvedbe avtorske skladbe. V pripravljalnem obdobju so ob običajni predpisani literaturi (članki iz revije Glasna) učenci v poslušanje dobili tudi primere, na katere so se pozneje navezovale naloge v pisnem preizkusu.
Za uvrstitev na slovensko olimpijado so se morali učenci najprej preizkusiti na šolskem tekmovanju. Tako so od marca do maja po slovenskih osnovnih šolah potekale Šolske glasbene olimpijade, učitelji glasbene umetnosti pa so se med šolskim letom s tekmovalci čedalje bolj intenzivno pripravljali tudi na osrednji dogodek na državni ravni.
»Glasbo doživeti, glasbo predstavljati je najbolje v živo, poskušali smo najti najboljšo rešitev in odzivi kažejo, da so bili tudi vsi mentorji in tekmovalci zadovoljni z našo odločitvijo, da smo iz tekmovalnih nalog umaknili a vista preizkus,« je na zaključnem srečanju na daljavo povedala vodja tekmovanja dr. Branka Rotar Pance. »Neizmerno smo veseli, da epidemija ni vzela volje mentorjem in tekmovalcem ter da so bile šolske glasbene olimpijade izvedene na kar 51 slovenskih osnovnih šolah (44 matičnih šol in podružnice), na šolskih tekmovanjih pa se je pomerilo kar 198 učencev. To nam je dalo tudi potrditev, da nas glasba v situacijah, kakršna je bila epidemija in z njo povezani ukrepi, lahko rešuje in nas poveže tudi na daljavo, nas nagovarja drugače in nam ne pomeni zgolj sprostitve, temveč nas tudi izpolnjuje, nas izziva, da se ji predamo s svojimi lastnimi avtorskimi preizkusi, lastnim izvajanjem in učenjem …«
Organizatorji smo veseli, da je bil odziv tako rekoč enak kot lani, saj se je na državno tekmovanje uvrstilo kar 77 tekmovalcev iz 44 različnih osnovnih šol. Končni rezultati pa so bili zelo spodbudni, doseženih je bilo 24 zlatih priznanj, 51 srebrnih in dve bronasti.
Med organizacijskimi pripravami so se, podobno kot pri vseh drugih dejavnostih v zadnjem letu, pojavili novi izzivi, kot so izpeljava pisnega preizkusa na daljavo, organizacija posnetkov in seveda ocenjevanje, a je sodelovanje z mentorji tudi v tem letu potekalo zelo uspešno.
Posebno priznanje za Ano Dvoršak
Avtorske skladbe so v tretjem delu tekmovanja ocenjevali trije skladatelji, David Veber, Tilen Slakan in Nenad Firšt. Žiranti so imeli teden dni za pregled prispelih posnetkov in partitur., Čeprav ne morejo biti nadomestek živega nastopa, so bili videoposnetki odlična informacija o ustvarjalnih dosežkih mladih tekmovalcev. Prednost, ki jo ima takšno ocenjevanje, je zagotovo v možnosti večkratnega poslušanja, saj se žiranti lahko bolj poglobljeno prepričajo o njihovi izvirnosti in ustreznosti zapisa ter preverijo druge kategorije, ki se ob teh priložnostih ocenjujejo.
»Najvišje število točk je dobila skladba Ane Dvoršak, ki izstopa po vseh parametrih, ki smo jih ocenjevali – melodični invenciji, smiselnosti ritma, harmonski sliki, ki je v tej skladbi še posebej posrečeno izpeljana, iz prvega dela v molu preide v drugem delu v dur, s podobnim tematskim materialom, ki se ravno prav razlikuje, da poudari to kontrastnost prvega in drugega dela. V oblikovnem smislu je zelo posrečeno zaokrožena in notni zapis je ustrezen z dobrimi agogičnimi oznakami in utemeljenimi dinamičnimi niansiranji. Gre za skladbo, ki bi jo mirno lahko uvrstili na spored kakšnega mladega izvajalca,« je povedal skladatelj Nenad Firšt, ki je v imenu žirije utemeljil odločitev o podelitvi posebne nagrade za odličen ustvarjalni dosežek in izvedbo lastne skladbe.
Na zaključnem srečanju organizatorjev, žirantov, mentorjev (in nekaterih učencev) sta vse čestitke in pohvale izrekli tudi žirantki Katarina Zadnik in Tina Bohak Adam. Tudi letos nam je pri pripravi posebnega pisnega testa v Braillovi pisavi pomagal center Iris – Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana (pri žiriranju je pomagala ga. Neva Laščak). Tatjana Vasle in Bernarda Rakar sta ocenjevali posnetke pevskih nastopov. Mentorji in tekmovalci so se temeljito pripravili na pevski nastop, prav tako so bili posnetki tehnično brezhibno pripravljeni. Tekmovalci so dosegli visoke ocene, kljub temu pa žirantki letos posebne nagrade za živi nastop nista podelili, saj so kakovosti izvajalca vsekakor bolje prepoznane v živo, kot to omogoča še najbolj kakovosten posnetek.
Najvišje skupno število točk (93,5) je prejela Zala Korošec (OŠ Rodica Domžale, mentorica Katja Gačnik), drugouvrščen je bil tekmovalec Matjaž Merše, ki je dosegel 92,5 točke (OŠ Šmartno pod Šmarno goro, mentorica Anita Novak Smolič), tretje mesto pa je osvojila Clarisse Petrovič Duret (Waldorfska šola Ljubljana, mentorica Sara Smrekar) z 92,42 točke. Ana Dvoršak, prejemnica posebne nagrade za odličen ustvarjalni dosežek in izvedbo lastne skladbe, pa se je v skupnem seštevku uvrstila na četrto mesto in osvojila 91,92 točke ter zlato priznanje.
Uroš Mijošek
Skladba v izvedbi tekmovalke in mentorja Ernesta Kokota z OŠ Destrnik-Trnovska Vas
Dodaj komentar