Na témo

Rapsodične muze skladatelja Pavla Dolenca

foto: Klemen Kunaver

Iz tiskane izdaje (izid: 30. marec 2023) 

Društvo slovenskih skladateljev, ki bo v kratkem praznovalo 80-letnico delovanja, je v založbi Edicije DSS izdalo več kot 2700 skladb in več kot 120 zgoščenk slovenskih skladateljev, med katerimi je tudi zgoščenka Rapsodične muze skladatelja Pavla Dolenca. Danes Škofjeločan, je po končani gimnaziji in Orglarski šoli v Ljubljani študiral glasbeno pedagogiko na AG v Ljubljani ter solopetje pri prof. Marjanu Trčku na takratni Srednji glasbeni šoli. Kot pevec se je oblikoval v več zborih, želja po ustvarjanju in novem znanju pa ga je vodila še na študij kompozicije pri red. prof. Pavlu Mihelčiču, kjer je leta 2008 diplomiral z odliko.

So muze, starogrške zavetnice umetnosti in znanosti, za umetnika in umetnost sodobnega sveta še aktualne? Se kdaj tudi sami še zatečete k njim po pomoč, morda po navdih?

Ja, za umetnost sodobnega sveta bi težko rekel, da muze tam kaj pomenijo. Meni osebno muze pomenijo lepoto, ubranost, preprostost, jasnost, etičnost, radoživost, pozitivno sporočilnost … Kar jaz v sodobni umetnosti premalokrat najdem. Pri skladbi Tri muze za pihalni trio so mi bile vsekakor navdih za različno karakternost stavkov in v smislu čistih, jasnih melodij iz grškega obdobja, t. i. Seikilove pesmi, ki sem jo uporabil v prvem stavku kot temo.

Zdi se, da vaš ustvarjalni impulz predstavlja pogosto že znan glasbeni motiv, ki ga nato zelo svobodno, igrivo, tudi drzno razvijate in ga s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi postavljate v nove kontekste. Kako v resnici poteka vaš delovni proces pri skladbah, kot sta Rapsodia Slovenica in Rapsodija za trobilni orkester in tolkala?

Ljudska glasba mi je bila vedno blizu, tako v smislu spoznavanja, poslušanja, odkrivanja te kot tudi v obliki izvajanja z Javorskimi pevci, kjer sem umetniški vodja in aktiven poustvarjalec – pevec. Poudarek je na starih pesmih, ki so se nekdaj prepevale v Poljanski dolini in okolici ter sem jih precej tudi sam priredil za štiriglasno moško petje. Pri ustvarjanju najprej izberem različno karakterne ljudske pesmi, ki omogočajo kontrastnost delov ali stavkov. Nato jih improviziram na klavirju na različne načine, si zapisujem zanimive osnutke, razmišljam, katero kompozicijsko tehniko, harmonski slog bi uporabil. Sledijo zapis na računalnik, piljenje, popravljanje ter v končni fazi predstavitev izvajalcu, ki pogosto poda tudi svoje sugestije za boljšo izvedbo skladbe ali kakšen popravek.

Na zgoščenki so tudi tri fantazije, Fantazija za trobento in orgle, F.A.G.(d)O.T.(i) in Fantazija za oboo in klavir, za katere so bila vir navdiha in ustvarjalno izhodišče naslovna glasbila. Kako pristopate k pisanju skladb, kjer vas navdihuje predvsem narava inštrumenta?

Navadno izberem inštrument, ki me pritegne zaradi zvočnosti. Pri takih skladbah predvsem pregledam značilnosti in zmožnosti inštrumenta, si poslušam kakšno solistično skladbo, da vidim, kako in v katerih legah glasbilo najbolje zveni oz. kakšne različne zvočne barve, efekte lahko izrazi … Pomembno je tudi, za katero starostno oz. umetniško stopnjo je skladba namenjena in kateremu izvajalcu je morebiti namenjena.

Glavnino vašega opusa vendarle predstavljajo vokalna (zborovska) in vokalnoinštrumentalna dela. Tudi na zgoščenki lahko slišimo Tri pesmi za tenor in klavir, gre za uglasbitve poezije Kajetana Koviča. O njih ste zapisali, da je »tem izraznim pesmim najbolj ustrezal ekspresionistični slog s primesjo pozne romantike«. Kako besedilo skladatelja nagovarja in kako se pri vas proces skladanja za vokal, glede na to, da ste tudi sami študirali solopetje, razlikuje od kompozicijskega procesa inštrumentalnih del?

Besedilo je seveda zelo pomembno in navadno porabim kar dosti časa, da najdem primerne pesmi za uglasbitev. Pomembne so jasna sporočilnost, primerna dolžina, ne prevelika abstraktnost itn. Mora te navdihniti, da ob branju že takoj začutiš melodijo, karakter pesmi, slog, ki ga potem uporabiš v skladbi. Znanje petja mi pomaga, da vem, kako napisati melodijo, ki pevcu ne bo povzročala prevelikih težav, da bo imel vsaj nekaj opore v klavirju oz. spremljavi, da ne bodo predolge fraze, prevelik obseg … Navadno nastane najprej melodija z osnovnim harmonskim sklopom, ki ga potem /…/

Aleksandra Gartnar Kastelic

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja