Iz tiskane izdaje (izid: 28. september 2023)
Umetniški center Bozar je gostil operno predstavo skladatelja Georgea Benjamina v izvedbi Mahlerjevega komornega orkestra. Sir George Benjamin velja za enega najbolj izvirnih in priznanih opernih skladateljev našega časa. Je zadnji učenec Olivierja Messiaena, enega najpomembnejših skladateljev 20. stoletja. Letos je prejel prestižno glasbeno nagrado Ernsta von Siemensa, ki se vsako leto podeli skladatelju ali izvajalcu za pomemben prispevek k sodobni glasbi. Britanec je v dirigentski vlogi v bruseljskem kulturnem središču in arhitekturni mojstrovini Victorja Horte, ki je javnosti na voljo od leta 1928, predstavil koncertno različico svoje najnovejše opere v dveh dejanjih Lessons in Love and Violence, ki je nastala leta 2017. Študenti Akademije so se pridružili Mahlerjevemu komornemu orkestru in tako podprli vrhunsko mednarodno zasedbo v tej ganljivi drami o želji po moči in poželenju.
Čeprav je sir Benjamin o komponiranju opere sanjal celotno kariero, je šele pri 46 letih dokončal prvenec z naslovom Into the Little Hill. Gre za mračno opero v enem dejanju, ki temelji na delu Piskač iz Hamelina. Zatem je leta 2012 sledila še opera Written on Skin, ki jo je navdihnila srednjeveška legenda o tragičnem odnosu med nesrečnim trubadurjem in nedolžnim mladim dekletom. Po premieri na festivalu v Aix-en-Provence so Georgea Benjamina razglasili za najboljšega opernega skladatelja po Benjaminu Brittnu. Priznanje je bilo potrjeno dan po premieri opere Lessons in Love and Violence leta 2017 v Covent Gardnu v Londonu.
Libreti za Benjaminove opere so plod njegovega sodelovanja z Martinom Crimpom, zelo priljubljenim dramatikom, čigar izjemno neposredni, a obenem tudi ambivalentni in skrivnostni jezik navdihuje skladateljevo dinamično in barvito orkestracijo. Sodelovanje med umetnikom in dramatikom pogosto poteka v izolaciji, na začetku gre za opredelitev arhitekturne strukture dela in dramaturgijo, nato pa Benjamin izdela celotno kompozicijo. Ko se ta faza zaključi, se partnerja znova srečata, da bi opravila nekatere prilagoditve. Med obema fazama skoraj ni komunikacije. Martin Crimp je libreto napisal na osnovi elizabetinske drame Edward II. avtorja Christopherja Marlowa, ki velja za sodobnika Shakespeara. Zgodba postavi na oder težavni odnos kralja z ženo Isabel in dvema otrokoma, ob strastni homoerotični aferi z Gavestonom, moškim, ki se ga ljudje bojijo in ga sovražijo. Po deželi se širi lakota in upori so neizogibni. Kraljev vojaški svetovalec Mortimer Gavestona obtoži politične neodgovornosti. Kralj zato Mortimerja izžene, kar sproži vrsto katastrofalnih dogodkov. Georgeu Benjaminu je uspelo okrepiti dramatičnost zgodbe z močno in barvito orkestracijo z razkošno sekcijo tolkal timbal, bongo bobnov, kastanjet in tamburinov. Orkestracija je zelo zvočna, vtkana z glissandom in edinstveno poudarja čustva posameznih likov. Benjamin za opisovanje različnih protagonistov ni uporabil Wagnerjevega /…/
Mateja Rot
