Iz tiskane izdaje (izid: 30. septembra 2021)
Sem Eva Dolinšek, akademska glasbenica čembalistka, asistentka na AG Ljubljana, doma iz Goriške. Podelitve prestižnega naslova evropske prestolnice kulture 2025 Novi Gorici in Gorici sem se kot domačinka zelo razveselila, saj je kandidatura zrasla iz dolgoletnega živega sodelovanja obeh mest in regije. Kot glasbenica sem aktivna pri oživljanju in raziskovanju stare glasbe s številnimi solističnimi in komornimi koncerti v abonmajih, strokovnimi predavanji, pisanjem strokovnih člankov, večkratnim sodelovanjem na mednarodnih dnevih stare glasbe. Zato velikokrat razmišljam o preteklosti te naše tako posebne goriške pokrajine. Iz virov sem zasledila, da Goriška ni bila vase zaprt svet, ampak je bila na stičišču številnih poti in narodov. Tu so se mešali živahni vetrovi z vzhoda in zahoda ter ustvarili ugodne razmere za svojstven kulturni razvoj. Goriška se je oblikovala v enoten kulturnopolitični prostor že v poznem srednjem veku. Zlato obdobje je doživela ravno v baroku. Na široko se je razmahnila gradnja neutrjenih plemiških dvorcev. To obdobje je bilo prelomno, saj je pomenilo postopen prehod od renesanse k baroku, ki je poleg arhitekture zajel kiparstvo, slikarstvo in glasbo. Barok je postal svojevrsten način življenja, ki se je kazal v religioznosti oziroma cerkvenih praznikih, pričeskah ter celo v načinu govorjenja.
Ohranjene notne zbirke kažejo na bogastvo različnih zvrsti goriškega glasbenega življenja. Neposredni vplivi na posvetno glasbo izhajajo iz Benetk (predvsem operna glasba) ter komorna glasba poznega 18. stoletja, ki je pod vplivom dunajskega klasicizma. Znano je, da pobude za glasbeno-scenske uprizoritve v Gorici segajo že v 17. stoletje, ko so se tam pogosto ustavljale …
/…/
Eva Dolinšek
Dodaj komentar