15. november 2023
Duo Accordipiano sestavljata sestri Julijana in Katarina Peroša, ki obiskujeta prvi letnik magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Julijana je študentka harmonike, Katarina pa klavirja. V koncertnem ciklu GM oder bosta v Ljubljani, Celju in Ajdovščini nastopali v januarju, a že ta konec tedna ju lahko slišite na prvem koncertu v Kopru, in sicer v petek, 17. novembra.
Julijana in Katarina Peroša igrata v duu že šestnajsto leto, prvič sta skupaj zaigrali kot prvošolki na zaključnem koncertu Glasbene šole Piran, kjer sta leta 2008 začeli svojo glasbeno pot. Na glasbeni šoli Koper, izpostavah Piran in Koper, sta obe končali osemletno izobraževanje tako klavirja kot tudi harmonike in za izjemne dosežke prejeli Zlati violinski ključ, najvišje priznanje šole. Leta 2016 sta se vpisali na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je Julijana obiskovala razred harmonike pri profesorju Klemnu Lebnu in četrti letnik zaključila pri profesorici Mariji Vukoja Plavčak, medtem pa se je Katarina izobraževala pri pianistki profesorici Andreji Kosmač. Po opravljeni maturi sta se leta 2020 vpisali na ljubljansko Akademijo za glasbo. Julijana študira harmoniko v razredu rednega profesorja Boruta Zagoranskega, Katarina, pianistka, pa se izobražuje v razredu zaslužne profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak.
O začetkih …
Julijana: Kot duo harmonika-klavir sva nastopali vseh osem let najinega osnovnega glasbenega šolanja. Sprva sva večkrat slišali pripombo, da takšen duo ni najbolj posrečena kombinacija. Ker sva obe igrali oba instrumenta sva seveda vsa leta igrali tudi klavir štiriročno in tudi kot duo harmonik, toda najbolj sva uživali ravno v kombinaciji najinih prvoizbranih instrumentov – Katarina na klavirju, jaz pa s harmoniko.
Nad najinim duom klavirja in harmonike pa je bil navdušen moj profesor klavirja, skladatelj Bojan Glavina, zato je za naju leta 2011 napisal Štiri skladbe za harmoniko in klavir. Pod mentorstvom profesorice harmonike mag. Erike Udovič Kovačič in profesorja Bojana Glavine sva jih krstno izvedli, februarja 2015 pa tudi posneli za arhiv Radia Koper.
Katarina: Po selitvi v Ljubljano in vpisu na konservatorij sva spoznali skladatelja Igorja Deklevo. Začudil se je nad kombinacijo najinih instrumentov. O zmožnostih harmonike ni vedel skoraj ničesar, toda ko je začel z Julijanino pomočjo raziskovati ta instrument, je bil navdušen. Leta 2017 je za naju napisal skladbo Gibanja, 2018 pa še skladbo Con brio, ki sva jo januarja 2019 posneli za radijski arhiv RTV Slovenija.
Julijana: Kot duo sva se v času osnovnega glasbenega šolanja pod mentorstvom najine profesorice harmonike Erike Udovič Kovačič udeležili mednarodnih tekmovanj v Legnagu in v Pulju, kjer sva osvojili 2. nagrado in 3. mesto ter 1. nagrado in 1. mesto. Ko sva obiskovali konservatorij pa sva se pod mentorstvom profesorja Klemna Lebna udeležili tekmovanj v Naborietu in Pulju in obakrat prejeli 1. nagrado in 1. mesto.
Katarina: Lansko študijsko leto sva vpisali predmet komorna igra pri rednem profesorju Bojanu Gorišku. Pod njegovim mentorstvom sva v okviru cikla Solo e da camera krstno izvedli Triptih za harmoniko in klavir Fusion city, Clarity, Homesickness italijanskega skladatelja Alessia Manege in se udeležili tudi dveh mednarodnih tekmovanj. V Palmanovi sva v kategoriji komornih skupin do 22 let osvojili 1. nagrado, 1. mesto, v Pulju pa v kategoriji brez omejitve let 1. nagrado, 3. mesto. Tudi letos igrava pod mentorstvom profesorja Goriška.
O projektih …
Julijana: Poleti sva se ukvarjali s pripravo in snemanjem za mednarodno tekmovanje Trophee Mondial, na katero sva bili povabljeni zaradi prve nagrade na tekmovanju v Pulju maja letos. Ob tej priložnosti sva posneli tudi Triptih skladatelja Alessia Manege, s katerim sva se spoznali pred letom dni. Pri izbiri repertoarja dajeva prednost skladbam, ki so že v izvirniku napisane za duo harmonika-klavir. Ker pa so le-te večinoma napisane v drugi polovici 20. stoletja oz. kasneje, za popestritev programa igrava tudi starejše skladbe, na primer tiste napisane za harmonij in klavir, za dva čembala …
Katarina: Seveda je najina pozornost v največji meri usmerjena v najina osnovna instrumenta. Zavedava se, da je za uspešnost dua potrebno, da čim bolje igrava vsaka na svoj instrument. Hkrati pa izkoriščava dejstvo, da sva dvojčiči, kar nama omogoča, da med igranjem verjetno močneje zaznavava druga drugo.
Julijana: V oktobru sva nekaj časa posvetili tudi posebnemu projektu, toda ne kot duo temveč obe s harmoniko. S skupino Laibach sva po premieri v Križankah septembra lani nastopili na štirih koncertih projekta Alamut, v Ljubljani, Trstu, Frankfurtu in Zagrebu, v katerem sva bili del Disharmonične kohorte v epizodi Vojna.
Katarina: Trenutno se posvečava programu, ki ga bova predstavili v okviru nastopov GM oder. Ker pa bo v tem študijskem letu prvič na Temsigu potekalo tekmovanje v kategoriji komorne skupine s harmoniko, se intenzivno pripravljava tudi na ta dogodek.
V petek, 17. novembra, je pred vama prvi koncert v koncertnem ciklu GM oder, in sicer na Glasbeni šoli v Kopru ob 19.00 uri. Kakšen spored sta pripravili?
V ciklu GM oder želiva predstaviti predvsem izvirne skladbe za harmoniko in klavir, saj obe glasbili skupaj na koncertnem odru slišimo bolj poredko. Originalnim sva dodali še delo Césarja Francka za harmonij in klavir, ki nama je posebej ljubo.
Italijanski skladatelj Alessio Manega je Triptih napisal konec lanskega leta. Skladbe Fusion city, Clarity in Homesickness navdihujejo zvoki sodobne “fusion glasbe”, ki prehajajo od jazza do funka in od rocka do metala. Rdeča nit triptiha je zlomljen in spreminjajoč se ritem, ki se zgleduje po glasbi djenta, podzvrsti progresivnega metala, za katero je značilna uporaba zapletenih in močno sinkopiranih ritmičnih vzorcev. Skladba je poklon Chicku Corei in Tigranu Hamasyanu, dvema skladateljema in glasbenikoma, ki sta uveljavila sodobno fuzijsko glasbo.
Kot nepogrešljivo izpostavljava tehtno delo slovenskega skladatelja, klarinetista in pedagoga, prejemnika številnih nagrad v tujini in doma, med njimi nagrade Prešernovega sklada, Uroša Rojka z naslovom Bagatele, ki je bilo napisano leta 1994 po naročilu Ministrstva za znanost in umetnost v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Preludij, Fugo in Variacije je César Franck (1822-1890), francoski skladatelj in orglavec belgijsko-nemškega rodu, po mnenju mnogih muzikologov največji orgelski skladatelj po Bachu, napisal okoli leta 1865. Sodi med njegova najbolj priljubljena dela. V izvirniku jo je napisal za harmonij in klavir, delo pa posvetil svojima učenkama, Louise in Geneviève Deslignières. Pozneje je skladbo predelal tako za orgle kot tudi za klavir.
Eddy Flecijn je študiral harmoniko in kompozicijo na Kraljevem konservatoriju v Antwerpnu, nadaljeval pa na Lemmensinstitutu, kjer je opravil magisterij iz kompozicije. Kot harmonikar in bandoneonist nastopa v sekstetu Orquesta Atipica in triu Vision-On. Skladbo Tri dui za klavir in harmoniko je napisal leta 2003. Spada med lahkotnejša v repertoarju, saj gre za sodobno glasbo s pridihom preteklosti.
Na koncertih januarja prihodnje leto bova spored nekoliko spreminjali, igrali bova skladbo Philippa Glassa iz opere Les enfants terribles, prirejeno za dva klavirja in delo Accentus za harmoniko in klavir, ki ga je leta 2001 napisal španski skladatelj Jesús Torres in spada med odlična, tehtna dela za tovrstno komorno zasedbo.
