Iz tiskane izdaje (izid: 28. marec 2024)
Bor Turel velja za veliko ime slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe, bil je tudi dolgoletni urednik oddaj o tej glasbi na Radiu Slovenija, programu Ars. Ob njegovi 70-letnici smo se ozrli na njegovo ustvarjalno in življenjsko pot. Bor Turel je prejemnik Kozinove nagrade, ki velja za najpomembnejše strokovno priznanje skladateljem pri nas.
Študij, vzori in ideali
Svoje znanje je po študiju pri Urošu Kreku na Akademiji za glasbo izpopolnjeval na Conservatoire National Supérieur de Musique v Parizu ter na univerzi v Orfordu v Kanadi, zatem pa v Salzburgu in v kraju Marly-le-Roi v Franciji. Tu se je ukvarjal tudi s snemanjem terenskih posnetkov, po vzoru Luca Ferrarija iz skupine GRM. Turel je poleg golih terenskih posnetkov te kombiniral z elektronskimi zvoki in zvočnimi objekti ter posnetki klavirja. O tej svoji izkušnji je povedal, da je nanj zelo vplival skladatelj Luc Ferrari, ki je dal posnetku status skladbe. Poleg Ferrarija ga je impresioniral tudi Bernard Parmegiani, ki je ustvarjal skladbe za inštrument in trak, kot je skladba Violostries. Po študiju v Orfordu se je Turel izobraževal tudi v Marly-le-Roi, ki je bil zanj pomemben zaradi prise de son (ustvarjanja zvočnega zapisa), s katerim so se po dopoldanskem seznanjanju s primeri skladb ukvarjali na terenu. Po njegovem pripovedovanju je mentor Angel Aimé njegove posnetke opredelil kot željo, da bi muzikaliziral zvoke, kar je želel tudi sam. Med vzorniki Turelove glasbe je predvsem skupina GRM, ki se ukvarja s tako imenovano konkretno glasbo, sam pa rad tudi eksperimentira in se pri obravnavi zvoka zanaša predvsem na orodje GRM tools. Sicer sta velik vtis nanj naredili skladbi Kozmofonija Janeza Matičiča ter že omenjena Violostries za violino in trak Bernarda Parmegianija. Najpogosteje se je v svojem umetniškem raziskovanju spoprijemal z deli za posamezen inštrument ter posnetek za trak.
Od Radia Študent do programa ARS Radia Slovenija
Po študiju v tujini je deloval najprej kot sodelavec Radia Študent, zatem pa še Radia Slovenija. V družbi pesnika Borisa A. Novaka je v eksperimentalni gledališki skupini Nomenklatura zastopal sodobne ideje in sledil zlasti Cageu in tako sta skupaj z drugimi člani organizirala prvi slovenski happening Zvok, ne jezi se v Festivalni dvorani. Happening je uvedel svobodno improvizacijo in na njem so sodelovali neprofesionalni glasbeniki, izenačena pa sta bila tudi zvok in tišina. Njihov happening je združeval poezijo, zvok, gibalne elemente in sceno. Eksperimentiranju pa se je Bor Turel posvečal med drugim v krogu skupine SAETA. V tej se je sprva ukvarjal z improvizacijo in se tudi prek skupine povezoval z različnimi umetniki. Skupina je sprva delovala v koncertnem programu Glasbene mladine Slovenije, pozneje pa se je ustalila v prostorih Bežigrajske galerije. Sčasoma se je vse bolj posvečala organizirani improvizaciji in repetitivni glasbi. Je tudi ustanovitelj skupine Intermedia, s katero je ustvaril več multimedialnih projektov. Kot pisec prispevkov in član uredniškega odbora je Bor Turel sodeloval tudi z revijo Glasbena mladina.
Onkraj obzorja besed in poezije
Bor Turel se živo zanima za besedo in prek nje poezijo, v kateri ga privlači po eni strani besedilo in po drugi zvočne možnosti, ki jih daje. Pomen besede ga je vedno privlačil zaradi asociacij, ki jih sproža, in nanje je vezal zvočno podobo. Pri tem ga je zanimala tako semantična kot fonetična raven besede, ki jo je izrazil v delu Med besedami in tišino, napisanem po pesmih Daneta Zajca. Vsebino je elektroakustično obdelal skoraj do nerazpoznavnosti. Ravno nasprotno pa je deloval v skladbi Asskalla, v kateri je ohranil Zajčevo poezijo. Razširjanje zvočnih možnosti poezije Turel povezuje z elektronskimi in elektroakustičnimi sredstvi. Poleg navedenih področij se je z glasbo približal tudi dramski radiofoniji.
Po poteh elektroakustične glasbe
Bor Turel je vrsto let deloval kot glasbeni urednik programa Ars na Radiu Slovenija, kjer je oblikoval oddaji Po poteh elektroakustične glasbe in Ars acustica. Svoje uredniško poslanstvo je uresničeval vrsto let, obenem pa so njegova dela predvajali v Studiu 14 Radia Slovenija, pa tudi na številnih mednarodnih festivalih sodobne glasbe v Parizu, Zagrebu, na mednarodnem Rostrumu elektroakustične glasbe ISMEAM v Sarvarju, na Svetovnih glasbenih dnevih v Köbenhavnu, na Prix Italia, na Dunajskih dnevih sodobne glasbe, na Evropskem mesecu kulture v Ljubljani, na festivalu sodobne glasbe Klangspuren v Innsbrucku, na dunajskem festivalu Wien Modern, na festivalu Synthèse v Bourgesu itd. Kot sodelavec in ustvarjalni kolega urednika uredništva za resno glasbo Gregorja Pirša je z njim nadaljeval radiofonsko ustvarjanje. Tudi sam se kot zvokovni umetnik večinoma ukvarja z radiofonsko in akustično umetnostjo, tako imenovano ars acustica, pa tudi z ambientalnimi glasbenimi deli, ki temeljijo na poetičnem besedilu. Turel je izdal več samostojnih plošč, med njimi Brez hitrosti brez hrupa, ki velja za prvo slovensko zgoščenko z elektroakustično glasbo, pa Zvočne pripovedi, Aedon in
/…/
Marina B. Žlender
