4. avgust 2026
Festival Seviqc že od leta 1982 soustvarja vrhunsko glasbeno dogajanje v Sloveniji in velja za enega vodilnih evropskih festivalov stare glasbe. Nastopi priznanih domačih in mednarodnih umetnikov občinstvu predstavljajo glasbo od srednjega veka do začetka 20. stoletja, vselej v duhu historične izvajalske prakse. Začel se je leta 1982 v Radovljici, od leta 1997 se je razvijal v Brežicah, od leta 2024 pa večino koncertov postavlja v Celju. Do danes se je festival odvijal na več kot 130 prizoriščih po Sloveniji,
Letošnja edicija festivala se začenja v petek, 7. avgusta, v Narodnem domu Celje z ansamblom The Pleasure Garden v sestavi Maruša Brezavšček in Andreas Böhlen (kljunasti flavti), Amélie Chemin (viola da gamba) in Niels Pfeffer (lutnja, teorba). Koncert z naslovom Angleški glasbeni zakladi od Dowlanda do Purcella poslušalce popeljejo na glasbeno potovanje skozi zlato obdobje angleške glasbe, od pozne renesanse do zgodnjega baroka. Z združevanjem kanoničnih del Dowlanda, Jenkinsa, Locka in Purcella z virtuoznimi diminucijami Jacoba van Eycka in Johanna Schopa izpostavlja medsebojno prepletenost glasbenih kultur Anglije in evropske celine.
V sredo, 12. 8., bo v Stolni cerkvi sv. Danijela nastopila španska vokalna zasedba Qvinta Essençia (Élia Casanova – sopran, Hugo Bolívar – alt, Albert Riera – tenor, Pablo Acosta – bas). Koncertni program združuje dva največja predstavnika renesančne sakralne glasbe, Tomása Luisa de Victorio in Giovannija Pierluigija da Palestrino, ter omogoča vpogled v razlike in podobnosti med špansko in italijansko polifono tradicijo. Ponuja zgodovinski kontekst, ki umešča Victoria v Rim, osvetljuje njegovo posredno povezavo s Palestrino in njegov razvoj kot kapelnika. Repertoar vključuje pomembna dela, kot je Missa Ave Maris Stella, marijanske in kristološke motete, ter razkriva tako jasnost in spokojnost Palestrinovega sloga kot tudi čustveno izraznost Victorije.
Letos Bach Collegium Barcelona v zasedbi Adriana Alcaide (violina), Bruno Hurtado Gosálvez (viola da gamba) in Ana Marija Krajnc (čembalo) pripravlja celotno zbirko Les Pièces de clavecin en concerts Jeana-Philippa Rameauja. Koncert bo v četrtek, 13. avgusta, ob 19.30, v Cerkvi Marijinega vnebovzetja v Celju. Les Pièces de clavecin en concerts Jeana-Philippa Rameauja, izdane leta 1741, predstavljajo edini primer skladateljeve komorne glasbe in so nastale v njegovem ustvarjalnem zrelem obdobju. Časovno močno sledijo njegovim delom za solo čembalo, sakralni glasbi in prvim opernim mojstrovinam.
V nedeljo, 16. 8., ob 19:30 bo v Knežjem dvoru nastopil Duo Stegmann – Jiménez. Lunaris je program, zasidran v tradiciji stare glasbe, katerega umetniško izhodišče predstavljajo dela Alfonsa X., Biberja in Johanna Sebastiana Bacha. Izveden na historičnih glasbilih in oblikovan na podlagi historično informirane izvajalske prakse razkriva vitalnost evropske glasbene dediščine. V ta kontekst so umeščena skrbno izbrana dela Luciana Beria in drugih sodobnih skladateljev, ki vzpostavljajo dialog ter osvetljujejo brezčasno izrazno moč starega repertoarja.
Dan za tem, v ponedeljek, 17. 8., se dogajanje seli v Hudičev turn v Sotesko. Nastopil bo portugalski umetnik na vihueli in baročni kitari Tiago Matias. Glasba za vihuelo, ki je ohranjena do danes, predstavlja neprecenljivo dediščino zahodne glasbe. Na Portugalskem je prisotnost vihuele dobro dokumentirana tako v ikonografiji kot v literarnih virih 16. stoletja, vendar se, žal, ni ohranila nobena zapisana glasba za ta instrument, ki bi jo ustvarili portugalski skladatelji. Projekt Sospiro znova oživlja glasbeno prakso, staro več kot 500 let, skozi pogled sodobnega časa: vihueli vrača portugalski renesančni repertoar, transkribiran in rekonstruiran iz sakralne glasbe velikih portugalskih skladateljev 16. stoletja ter iz posvetne glasbe, ohranjene v pesmaricah njihovih sodobnikov. Na tem recitalu portugalski repertoar projekta Sospiro stopa v dialog z deli nekaterih najpomembnejših španskih skladateljev, povezanih z vihuelo, kot so Luys de Narváez, Alonso Mudarra in Luys de Milán — srečanje iberske glasbe za vihuelo pet stoletij pozneje.
V četrtek, 20. avgusta, ob 19:30 nastopi v Knežjem dvoru v Dvorani Barbare Celjske Musica Antiqua Neoplantensis iz Novega Sada z gostom Borisom Šinigojem in programom Barbara Celjska – Notranje kraljestvo. Program ponuja aktualen in sodoben umetniški pristop k srednjeveškemu repertoarju skozi novo interpretacijo zgodovinske osebnosti Barbare Celjske – kraljice Ogrske, Nemčije in Češke, rojene v Celju, ter ene najmočnejših in najvplivnejših žensk poznega srednjega veka v Srednji Evropi. Program osvetljuje redko izvajane vire, med njimi dela Petrusa Wilhelmija de Grudencza, češke koralne tradicije in nemški Minnesang, umeščene v koherenten in sodoben umetniški okvir. Repertoar združuje srednjeevropske vire z izbranimi skladbami iz rokopisa Llibre Vermell de Montserrat, ki programu dodaja širšo srednjeveško duhovno razsežnost ter ga povezuje z univerzalnimi temami pobožnosti, minljivosti in skupnostne izkušnje. Zasedba – sopran, kljunasta flavta, tri lutnje in tolkala – podpira inovativen pristop k historično informirani izvajalski praksi, zlasti pri raziskovanju ritma, zvočne teksture in nadzorovane improvizacije znotraj srednjeveških slogovnih okvirov.
Zaključni koncert festivala Seviqc 2026 bo v petek, 21. avgusta, ob 19:30, ko v Narodnem domu v Celju nastopi Savaria Baroque Orchestra z oratorijem Antonia Caldare Santo Stefano, Primo Re dell’ Ungheria (oratorij; Sveti Štefan, prvi kralj Ogrske). Oratorij se osredotoča na trenutek odločilnega pomena v madžarski zgodovini: sprejetje krščanske vere po obdobju poganstva, vključitev Ogrske v skupnost zahodnih krščanskih držav ter pridobitev papeške naklonjenosti. Vsi ti zgodovinski procesi se zrcalijo v notranjih bojih in dvomih svetega Štefana. Lep, moralno naravnan in pesniško prefinjen libreto je z veliko obrtniško spretnostjo, iznajdljivostjo ter bogato raznolikostjo melodij in glasbenih značajev uglasbil italijanski skladatelj Antonio Caldara (1671–1736), ki je bil že v svojem času izjemno cenjen. Caldara je deloval predvsem v Rimu in na Dunaju. Leta 1712 se je mudil na Dunaju, ko mu je kralj Ogrske Karel III. (poznejši cesar Svetega rimskega cesarstva Karel VI.) naročil, naj napiše novo glasbeno delo. Kralj si je v tem času prizadeval pridobiti papeško legitimacijo svojega cesarskega naslova pri papežu Klemenu XI. Krstna izvedba oratorija je potekala leta 1713 v Rimu, v palači kardinala Ruspoli, enem najuglednejših salonov tistega časa. Največji zgodovinski pomen oratorija je v tem, da je temeljno pomembno obdobje madžarske zgodovine predstavljeno kot zgled skozi lik velikega kralja. Delo ne zahteva velikega izvajalskega aparata: napisano je za štiri vokalne soliste (kralj sveti Štefan, kraljica Gizela, Anastazij, veliki duhovnik, in Erasto, podložnik) ter komorni godalni orkester.
