Iz tiskane izdaje (izid: 23. decembra 2021)
Patrik Greblo je kot dirigent, skladatelj in aranžer znan predvsem v zabavni glasbi, poti njegovega delovanja pa so ga vodile od pomembnih vodstvenih managerskih funkcij (direktor Avditorija Portorož, vodja organizacijske enote Glasbena produkcija RTV Slovenija, glasbeni in programski vodja založbe Helidon) do novinarstva in ustvarjanja v svobodnem poklicu. Je avtor več kot 300 popevk, s katerimi je posegeltudi po nagradah na uveljavljenih tekmovanjih doma, kot je Slovenska popevka, in tudi v tujini. Je član Društva slovenskih skladateljev, bil pa je tudi večletni predsednik Odbora za zaščito avtorskih pravic Združenja SAZAS in član Sveta za avtorsko pravopri Uradu RS za intelektualno lastnino. Prvega septembra je bil imenovan za svetovalca generalnega direktorja RTV Slovenija za glasbo. Ravno omenjeno imenovanje, ki glasbo na RTV Slovenija znova postavlja na isto raven kot novinarsko stroko, je bilo razlog za pogovor. Ta je potekal v prostorih Glasbene matice, za prvi odgovor pa pravzaprav ni bilo vprašanja, ampak kar iztočnica v slogu in medias res o tem, kakšen je zdaj status oziroma stanje glasbenikov na RTV Slovenija …
Oba hišna RTV-orkestra, tako simfonični kot big band, sta se v teh koronskih časih spet vrnila k svojemu izvornemu poslanstvu in igrata v živo za program, kar je utrdilo zavedanje pomena lastnih orkestrov. Včasih se je ob tolikšnem številu dogodkov, številnih možnostih gostovanj tujih orkestrov postavljalo vprašanje, zakaj imamo svoje glasbene korpuse. Ko pa to umanjka, se končno zaveš, predvsem pa si pomirjen, da se lahko zanesemo na svoje sile.
Vaš odgovor me napeljuje na vaše razmišljanje pred leti o samooskrbi. To je morda že odgovor, zakaj je treba nenehno vztrajati pri podpori lastne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Ko sem pred pandemijo poudarjal pomen kulturne samooskrbe, je bila izjava bolj v kontekstu kandidature obalnih mest za evropsko prestolnico kulture. Koprski župan me je povabil v umetniški svet in k razmišljanju na temo, kaj premore Obala in kaj bi bilo treba pridobiti na lokalnem nivoju. In potem se je zgodilo pandemično obdobje in v času popolnega zaprtja države so vsi začeli veliko govoriti o samooskrbi. Vsi so predvsem hrepeneli po lastnem vrtu, lastni zelenjavi ipd. Sam pa sem temu dodajal, da je treba za samooskrbo poskrbeti tudi v kulturi. V pandemiji se bili nenadoma za nekatere organizatorje v Sloveniji zelo dragoceni slovenski interpreti, ker se je mednarodna izmenjava ustavila. Nenadoma ni bilo mogoče dobiti Američanov za jazzovske koncerte, gostujočih simfoničnih orkestrov, ki so bili prej na voljo, celo evropskih glasbenikov ni bilo več. To vse je umanjkalo in je bilo treba realizirati dogodke. Lahko si računal le na svoje lastne, domače. In v trenutku so utihnili vsi, ki so se še pred tem širokoustili, da če bi ukinili vse profesionalne orkestre v Ljubljani, bi s tem denarjem lahko vsak mesec gostili Berlinsko filharmonijo. To so »ekonomistični« pogledi, ki so na trhlih temeljih.
K pogovoru sem vas povabila predvsem zaradi pomembne funkcije, ki ste jo zasedli na RTV Slovenija. Po dolgih letih je zdaj tudi glasbenik del ožjega kolegija generalnega direktorja. Kot ste mi že pred tem pogovorom omenili, te funkcije nikakor ne gre enačiti z vlogo, ki jo je nekoč na RTV Slovenija imel dirigent Marko Munih ali pa še prej skladatelj Uroš Krek. Kako se imenuje vaša funkcija in kakšna pooblastila imate?
Čas Muniha in Kreka – to so bili idilični časi. Sam sem seveda vesel, da je pod aktualnim generalnim direktorjem glasbeni ceh na RTV postal bolj slišan. V zadnjih desetletjih je namreč ta institucija postavila v ospredje predvsem novinarski ceh, mogoče še tehničnega, a zagotovo se vse na RTV preveč vrti okoli informativnega programa. In tudi RTV sam sebe dojema zgolj kot novinarsko hišo, ne pa kulturno-umetniško, kar pravzaprav je. Novi generalni direktor Andrej Grah Whatmough je imel že ob prihodu zelo jasno predstavo, kaj bi želel narediti na glasbenem področju. Pozitivno so presenetili tudi člani Programskega sveta RTVS z ustanovitvijo posebne komisije za glasbo, ki je do zdaj še ni bilo. Glasba je bila pred tem na ravni organov odločanja obravnavana delno v komisiji za kulturno-umetniške programe, nekaj pa za razvedrilne. Na komisiji za glasbo pa so se začele obravnavati teme, ki so bile prej znotraj drugih komisij hitro drugotnega pomena ali pa je zanje zmanjkalo časa.
To ločeno obravnavanje glasbenih vsebin izhaja iz organigrama npr. Televizije Slovenija, kjer je razdeljena med Uredništvo za glasbo in balet ter med Razvedrilni program. Že tukaj je za kakšne mejne žanre, npr. crossover projekte, težko ugotoviti, katero je domicilno uredništvo. Umanjkanje krovnega odgovornega uredništva, ki ga je še pred leti imel Radio, je po mojem mnenju pokazalo tudi na pomanjkanje nujne širše komunikacije med glasbenimi snovalci na linearni ravni organigrama celotnega zavoda. Imamo seveda glasbena uredništva, glasbene urednike, ki spadajo pod krovna uredništva programov, a ne samo v Ljubljani, temveč tudi v regionalnih centrih (Koper, Maribor). In imamo založništvo ZKP ter imamo Glasbeno produkcijo. Nekega kolegija, kjer bi se skupaj dobili glasbeni odločevalci in snovalci glasbenih programov na RTV-ju pa ni bilo. Ustanovitev glasbenega kolegija je bila torej neka moja logična prva poteza, na katerem lahko vodstveni glasbeni sodelavci izpostavimo izzive in snujemo sinergije med glasbenimi programi, še posebej v obdobju, ko primanjkuje finančnih sredstev. Zdaj je čas, ko so te sinergije potrebne, ko je nujna koprodukcija, da se lahko stvari izpeljejo. V glasbi je veliko tem, ki jih je treba obravnavati. Ne samo izraziti potrebe po ohranitvi programov, ki smo jih še do nedavnega imeli, pa so zaradi finančnih sredstev umanjkali, treba je tudi ugotoviti, kakšna je žanrska zastopanost, ali v svojih programih dovolj nagovarjamo glasbene zvrsti, ali so tukaj mogoče kakšne spremembe, pomoč med uredništvi. V primerjavi s kolegi, ki ste jih omenili na začetku (Munih in Krek), so ti imeli tudi uredniška pooblastila, bili so torej neki vrhovni glasbeni uredniki in snovalci programa. Sam teh pooblastil nimam, lahko pa na ravni generalnega vodstva na področju glasbe zaznavam izzive in svetujem rešitve. Želim biti operativni povezovalec za področje glasbe med vsemi samostojnimi uredništvi RTV Slovenija.
Kot ste poudarili, niste umetniški vodja. Ali to pomeni, da tudi skupaj v posvetu z odgovornimi uredniki ne snujete programa?
Predlagam najbrž lahko, nikakor pa nisem odločevalec.
/…/
Veronika Brvar
