27. september 2023
Slovenska filharmonija bo novo koncertno sezono otvorila z enim najbolj priljubljenih del Gustava Mahlerja, Simfonijo št. 2, znano tudi kot Simfonijo »Vstajenje«.
V četrtek 28. in petek 29. septembra 2023, ob 19.30, bodo Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter Mešani pevski zbor Glasbene matice v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma otvorili novo koncertno sezono. Veliko orkestrsko in zborovsko zasedbo bo vodil dirigent Kahi Solomnišvili, kot solistki pa se bosta pridružili sopranistka Darija Auguštan in mezzosopranistka Nuška Drašček.
Zakaj je Mahlerjeva Druga simfonija tako priljubljena?
Gustav Mahler je svojo Drugo simfonijo (1894) začel komponirati že leta 1888, vendar je leto pozneje kompozicijo opustil za dalj časa zaradi službenih dolžnosti in dogodkov v osebnem življenju – v razponu nekaj mesecev je namreč izgubil mati, očeta in sestro. Tako se je h komponiranju simfonije, ki se je pozneje v srca poslušalcev zapisala kot ena skladateljevih najbolj priljubljenih kompozicij, vrnil šele leta 1893.
Mahler je v svojih delih pogosto uporabil vsa glasbena sredstva, ki so mu bila na voljo, da bi svoji glasbi podelil moč spregovarjanja. Takšno spregovarjanje je bilo navadno povezano s posredovanjem svetovnonazorskih idej in filozofskih misli, ki pa jih je vedno izražal zgolj posredno. V tem je sledil ideji, ki jo je predstavil že Beethoven v svoji Deveti simfoniji z uglasbitvijo Schillerjeve Ode radosti.
Tako je Mahler v svoje simfonije pogosto vključeval zborovske in solistične vokale, s čimer je nakazal tudi smer postopnega opuščanja tradicionalnih delitev med zvrstmi. V svoji Drugi simfoniji je v simfonični stavek pretopil samospeve iz svoje zbirke Dečkov čudežni rog, ki je nastajala v približno istem času in v ospredje dela postavil idejo nesmrtnosti – ta spremlja smrt junaka in njegovo potovanje do vstajenja. Skladbo je Mahler zaključil s posebno povednim in veličastnim finalom. Sprva je zanjo pripravil tudi jasno izdelani program, ki pa ga je pozneje umaknil.
V simfonijah je Mahlerju preko združevanja zvrsti in posredovanja svetovnonazorskih idej pogosto uspelo doseči veličastni glasbeni učinek, k čemur sta gotovo pripomogla tudi številčni orkestrski in zborovski korpus. Učinka, ki ga je dosegel s svojo Drugo simfonijo, se je zavedal tudi skladatelj sam, saj je v pismu svojemu prijatelju pisal: »Cela skladba zveni, kot da bi k nam prišla iz nekega drugega sveta. Mislim, da se tej glasbi ne more nihče upreti.«
