Slovenski glasbeni dnevi

28. februar 2019

Festival Ljubljana že 34 let prireja festival slovenske klasične glasbe. Slovenski glasbeni dnevi združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, gradijo na temeljih glasbene dediščine našega prostora, hkrati pa spodbujajo k razmišljanju in iskanju novih poti do glasbe. Priložnosti za uveljavitev slovenskih glasbenikov z novimi deli nikoli ne primanjkuje, prav tako se v teh spodbudah navdihuje mednarodni muzikološki simpozij. Koncertni dogodki bodo tudi letos izkazovali že kar pregovorno pestrost in bodo kar najtesneje sledili tematiki mednarodnega muzikološkega simpozija z naslovom Konservatoriji v procesu profesionalizacije in specializacije glasbenega dela: Ob stoletnici ustanovitve ljubljanskega Konservatorija in osemdesetletnici Glasbene akademije.

Letošnji Slovenski glasbeni dnevi slavijo stoletnico ljubljanskega Konservatorija in osemdesetletnico Glasbene akademije. V arhivu Filharmonične družbe se je ohranil rokopis partiture šeste Beethovnove simfonije; danes ga hrani Glasbena zbirka NUK. Poleg avtentičnosti so dragocenost ljubljanske partiture skladateljevi lastnoročni pripisi in korekture. Na otvoritvenem koncertu 3. aprila bo ob 200-letnici Beethovnovega častnega članstva zazvenela njegova Pastoralna simfonija, prav tako pa tudi dela treh velikih slovenskih simfonikov: Matije Bravničarja, Antona Lajovica in Marjana Kozine. Izvedla jih bosta Mešani pevski zbor Akademije za glasbo UL in Simfonični orkester Akademije za glasbo UL pod dirigentsko taktirko Simona Dvoršaka.

Na drugem koncertu (5. 4. ob 19.30, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija) bodo na sporedu zgodnja orkestralna dela nekaterih velikih preminulih slovenskih avtorjev, ki so se izobrazili na ljubljanskem Konservatoriju oziroma Akademiji, ter novitete nadarjenih slovenskih ustvarjalcev mlajše generacije. S spremljavo Simfoničnega orkester RTV Slovenija pod taktirko Mojce Lavrenčič bo nastopil tudi klarinetist Jože Kotar.

S tretjim koncertom se Slovenski glasbeni dnevi selijo v Piran (6. 4. ob 19.00, Cerkev sv. Jurija), nekdaj kraj v Beneški republiki. V Piranu rojeni Tartini je bil vrhunski violinski virtuoz, najslavnejši violinist Evrope svojega časa in plodovit skladatelj skoraj izključno glasbe za violino oziroma godala. Ustalil se je v Padovi, kjer je ustanovil svojo violinsko šolo. Njemu in njegovim učencem bo posvečen omenjeni koncert, dela pa bosta izvedla poznavalec Tartinijeve glasbe, violinist Črtomir Šiškovič, ter nadarjena mlada violinistka Nika Toškan. Solista bo spremljal Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Koncert Šola narodov je sicer del spremljevalnega programa 34. Slovenskih glasbenih dnevov in bo potekal v okviru projekta tARTini, ki je sofinanciran iz programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija.

Cikel Noči slovenskih skladateljev, ki vselej prinaša krstne izvedbe slovenskih novitet, od sezone 2018/19 umetniško oblikuje priznani slovenski ustvarjalec in pedagog Črt Sojar Voglar. Tokrat bo svoje nove zvočne kreacije predstavilo dvanajst avtorjev, ki bodo obogatili solistični repertoar za osem inštrumentov. Koncert bo 7. aprila v Viteški dvorani Križank.

Cikel Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev je najstarejša redna koncertna dejavnost tega stanovskega in strokovnega združenja, saj nepretrgano poteka od 1965. V zadnjih letih ga umetniško oblikuje mednarodno priznana skladateljica Nina Šenk, ki v programe izbranih slovenskih novitet kot tudi slovenskih glasbenih del polpretekle zgodovine uvršča še tehtna tuja sodobna dela. Na petem (8. 4. ob 19.30, Viteška dvorana, Križanke) koncertu boste lahko prisluhnili kar trem krstnim izvedbam skladateljev Mateja Bonina, Igorja Majcna in Maje Matić.

Zborovski koncert ponuja v poslušanje najbolj kakovostne zborovske sestave treh glasbenoizobraževalnih zavodov na Slovenskem, ki usmerjajo mlade glasbenike v glasbene poklice. Na koncertu Iz zborovske zakladnice se bodo tako predstavili Komorni pevski zbor Akademije za glasbo UL, Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter dekliški zbor Pedagoške fakultete UM. (9. 4. ob 19.30, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana)

Glasbena matica Ljubljana še zdaj postavlja v težišče svojega delovanja vokalno tradicijo z bogato zborovsko dejavnostjo, recitali samospevov in od leta 2006 delujočo Pevsko šolo. Na programu bodo samospevi avtorjev, ki so imeli pomembno vlogo pri razvoju slovenske glasbene identitete, začenši s skladatelji, ki so bili dejavno povezani z ljubljansko Glasbeno matico. Program slovenskega samospeva skozi čas bodo peli interpreti, ki se šolajo na različnih pevskih šolah oziroma pevskih oddelkih po Sloveniji in v sosednji Avstriji, spremljal pa jih bo Tadej Podobnik na klavirju.
(11. 4. ob 19.30, Viteška dvorana, Križanke)

Sklepni koncert 34. Slovenskih glasbenih dnevov izpostavlja nekatere najuspešnejše slovenske glasbenike mlajše generacije, ki ustvarjajo mednarodno kariero. Nastopili bodo flavtist Marko Zupan, klarinetist Tomaž Močilnik, oboistka Živa Loštrek, fagotist Tonko Huljev, rogist Andrej Žust, violinist Matjaž Bogataj, violistka Gea Panter Volfand, violončelist Jaka Stadler in kontrabasist Iztok Hrastnik. (12. 4. ob 19.30, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija)

Mednarodni muzikološki simpozij bo letos tematsko obravnaval konservatorije v procesu profesionalizacije in specializacije glasbenega dela ob stoletnici ljubljanskega Konservatorija in osemdesetletnici Glasbene akademije. Na simpoziju, ki ga bo vodil Jernej Weiss, se bo predstavilo kar 23 mednarodno uveljavljenih muzikologov. (4.-5. 4., Viteška dvorana, Križanke)

Spremljevalni program bo tudi letos žanrsko razgiban. 12. marca bo na sporedu odprtje razstave Modrina v brezčasnosti slikarja Leona Zakrajška, ki navdih išče v naravi. Društvo slovenskih skladateljev pripravlja 5. aprila pogovor s skladatelji mlajše generacije: Matejem Boninom, Leonom Firštom in Anžetom Rozmanom. Naslednji dan, 6. aprila, se boste lahko udeležili predstavitve monografije Orgle Slovenije. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta svoje znanje in izkušnje združila v obsežno delo, v katerem predstavljata orgle v Sloveniji. Glasbena matica Ljubljana 7. aprila na dnevu odprtih vrat vabi k spoznavanju svoje dejavnosti, bližnjih in daljnih načrtov in pregledu svoje skoraj poldrugo stoletje dolge zgodovine. 10. aprila bo sledila predstavitev še enega literarnega dela, in sicer predstavitev knjige Ivana Sivca, Radovan Gobec – Mati Slovenija, tvoji smo sinovi …, ki je nastala na podlagi arhivskega gradiva Radovana Gobca. Za vse ljubitelje glasbe pa bo 17. aprila na sporedu Velikonočni koncert, na katerem se bosta s solisti predstavila Komorni zbor Ave in Simfonični orkester Akademije za glasbo Ljubljana.

Sporočilo za javnost, www.ljubljanafestival.si