Novice

Saksofonist Tadej Pance pred koncertom v Slovenski filharmoniji (GM oder)

14. januar 2025

V četrtek, 16. januarja, bo ob 19.30 v Slovenski filharmoniji na koncertu iz cikla GM oder nastopil saksofonist Tadej Pance.

Tadej Pance je prejel številne nagrade na tekmovanjih doma, na Hrvaškem in v Avstriji, leta 2020 je bil med finalisti za slovenskega predstavnika na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik. Ob študiju glasbeno znanje izpopolnjuje na seminarjih pri uglednih profesorjih, kot so Jean-Denis Michat, Kenneth Tse, Claude Delangle, Lars Mlekusch, Vincent David, Philippe Geiss, Gerald Preinfalk, Nikita Zimin, Makoto Hondo, Nicolas Arsenijević, Miha Rogina idr. Leta 2022 je s pianistko Noriko Shibata odigral svoj debitantski koncert v dunajskem Musikvereinu, redno pa nastopa na številnih mednarodnih festivalih, kot sta Wien Modern in Nitsch Foundation Festival.

“Študiram na magistrski stopnji Univerze za umetnost v Zürichu pod mentorstvom prof. Larsa Mlekuscha. Trenutno delam na zanimivem projektu na področju umetne inteligence in se učim dela s programsko opremo. Ob osrednjem študiju saksofona namreč študiram še tako imenovane “immersive arts”, smer, ki prepleta oz. povezuje umetnost z najmodernejšo tehnologijo. Diplomski študij sem pred tem opravil na Zasebni univerzi za glasbo in umetnost mesta Dunaj v razredu prof. Michaela Krenna. V teh štirih letih sem imel priložnost izkusiti tudi erasmus izmenjavo v Varšavi. Svojo glasbeno pot pa sem začel na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, sprva pri prof. Jovani Joki in nato pri prof. Levu Pupisu.”

Kaj vas je po študiju na Dunaju pritegnilo še v Zürich?

“Že od nekdaj me je zelo privlačila ideja o študiju v tujini, zato sem se odločil za šolanje v Avstriji. Želel sem si samostojnosti, spoznavanja zanimivih ljudi in želel sem si razširiti mrežo poznanstev. Tukaj v Zürichu je družba celo še nekoliko bolj mednarodna kot na Dunaju, študentje prihajajo z vseh koncev sveta, tudi iz Južne Amerike in Avstralije. Sicer pa ne gre le za glasbeno univerzo, na isti ustanovi smo pomešani s študenti likovne in dramske oz. filmske smeri. To je seveda odlično za projekte, ki so lahko posledično zelo interdisciplinarni. Tudi to me je pritegnilo k nadaljevanju študija v Švici.”

Kakšno pa je bilo koncertno leto?

“Bilo je zelo intenzivno, nastopal sem na festivalu za sodobno glasbo v Švici, ob tem imel še koncert v katedrali v Zürichu, konec decembra pa sem kot solist nastopil s Celjskim godalnim orkestrom na njihovem tradicionalnem novoletnem koncertu.”

V četrtek pa boste nastopili v Slovenski filharmoniji v koncertnem ciklu GM oder. Kakšen spored ste pripravili?

“Nastopil bom kot solist in na spored sem uvrstil skladbe, ki jih povezuje veliko ritmike in motivike. Pogosto se pojavljajo elementi španske oz. latino glasbe. In zdi se mi, da tudi obe slovenski deli dobro delujeta v takšnem sporedu. Vse sodobne skladbe pa povezujejo Piazzollove etide. V skladbo Žilj se pojavi dvojnost že v naslovu. Primorska narečna beseda žilj namreč pomeni plevel, a v hrvaščini z isto besedo označujejo lilijo. Gre za neke vrste dvojnost oz. nasprotje: med nečim lepim, unikatnim na eni strani in grdim ter nezaželenim plevelom na drugi. Skladateljica Urške Pompe je predvidela, da se skladba igra “plazeče” in se razrašča podobno kot plevel. V osrednjem delu pa slišimo melodije lepih lilij. Leon Firšt že z naslovom Hidden Motives nakaže na motive, ki se od zelo preprostih – z minimalnimi spremembami v tonih in ritmiki – razvijejo do zmeraj bolj kompleksnih in hitrejših delov in intenzivnega 5/8 oz. 7/8 ritma. Ob slovenskih skladateljih bo na sporedu še Salsa Cristiana Laube, znanega skladatelja za saksofonon in zagotovo enega najbolj izvajanih ustvarjalcev. Salsa je ena od 26 koncertnih etid, vsaka od njih ima programski koncept. Glavni motiv je v ritmih salse, ki se razvija skozi celotno skladbo. Skladba Alberta Posadasa je iz sklopa šestih skladb za saksofon, ta je napisana za altovskega. Gre za nekakšen perpettuum mobile, se pravi konstantni ton, ki se pojavlja skozi celotno skladbo. Gre za skladbo polno motivov z različnimi efekti, ki skladbo naredijo še bolj zanimivo. Je skladatelj, ki zelo dobro pozna inštrument in postaja vedno pomembnejši del repertoarja. Celoten spored pa kot rečeno povezuje Astor Piazzolla in njegovih pet koncertnih etid za solo glasbilo.”