11. december 2023
Pred nedavnim je pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo izšla nova glasbena zbirka s prikupnim naslovom Anastazijine violinske pravljice. Zbirka violinskih skladbic, ki jim je dodana klavirska spremljava, je plod skupnega truda zakoncev Juvan, Anastazije in Mirana.
Predstavitev glasbene zbirke je konec oktobera potekala v obliki koncerta v Veliki dvorani konservatorija na Vegovi. Precejšnje število obiskovalcev sta najprej nagovorili Inge Breznik in Miriam Stanonik iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Hkrati sta tudi predstavili zbirko in njeno glavno avtorico, Anastazijo Juvan.
Anastazija Juvan in opis glasbene zbirke
Violinska pedagoginja Anastazija Juvan ima precej pestro zgodovino ukvarjanja z glasbo. Več kot dvajset let je poučevala na Glasbeni šoli Domžale in tam vodila godalni orkester, s katerim je nastopila na številnih festivalih, snemali so za televizijo in celo posneli zgoščenko. Poleg tega je izvedla več poletnih šol violine in seminarjev za učitelje in učence glasbenih šol, te dni pa deluje kot samozaposlena v kulturi in kot taka že osem let uspešno otroke poučuje violino ter igra vlogo njihove mentorice.
Prav iz avtoričinih bogatih pedagoških izkušenj se je rodila pričujoča zbirka. Sestavljata jo dva zvezka: v prvem je 32 skladbic za violino s klavirskimi spremljavami, v drugem pa izključno violinski parti. Gre za izjemno metodično in z didaktičnega vidika premišljeno zbirko skladbic, primerno za številne generacije učencev violine. V zbirki najdemo vse, od prvih poskusov pridobivanja zvoka iz inštrumenta do bolj zahtevnih skladb, ki pa omogočajo tudi veliko mero izvajalske ekspresije. V vsakem primeru gre za skladbe, ki so primerne ne le za vajo, temveč premorejo tudi izjemno estetsko vrednost in so kot take prijetne za poslušanje. Hkrati s tem pa je predstavitveni koncert pokazal, da skladbice odlično učinkujejo tudi na koncertnem odru.

Pravljice in anekdote
Seveda pa notna zbirka Anastazijine violinske pravljice ne bi obstajala brez čisto pravega pravljičarstva. Že v predkoncertnem nagovoru je Miriam Stanonik napovedala, da bo skladbe iz zbirke ob klavirski spremljavi Mirana Juvana predstavilo 14 Anastazijinih učencev in drugih otrok. In prav preko teh »pravljičnih pripovedovalcev«, kot jih je poimenovala Miriam, nas je Anastazija s svojo glasbo v hipu popeljala v svet domišljije.
Skladbe, ki smo jih slišali na koncertu, se tesno držijo naslovov, pri čemer so zelo raznolike in pestre. Ne glede na to, ali gre za oponašanje cerkvenih zvonov s tehniko pizzicata v skladbi Zvonovi ali pa za slikanje pentatonske vzhodnoazijske glasbe v pesmici Maček Sushi, skladbice že z naslovom povedo veliko o sebi. Nekateri izmed teh so hudomušni (na primer Prvi prst na potepu, Najhitrejši polž, Medvedek noče spat, Žoga ne uboga), spet drugi melanholični (denimo Poletni dež, Piranska promenada, Spomin, Jesenska pripoved). A prav zaradi tega so skladbice veliko več kot enostavno preigravanje tonov. So pravljice, polne življenja in presenečenj, ki spodbujajo otrokovo domišljijo in njegovo lastno interpretacijo.
Mnoge skladbe v zbirki so nastale na podlagi resničnih anekdot, ki so prišle na svet kot plod Anastazijinega dela z učenci. Prav zato so mnoge izmed njih posvečene prav učencem samim, zaradi česar so te zelo osebne, pisane na kožo posameznim učencem in njihovim izvajalskim potrebam. O genezi svoje zbirke Anastazija pravi tako:
Leta 2020, med krompirjevimi počitnicami, ko nas je koronavirus znova priklenil za računalniške zaslone in nas spet prisilil v pouk na daljavo, sem bila ravno v obdobju iskanja skladb slovenskih avtorjev za tri učenke, s katerimi smo se pripravljali na tekmovanje TEMSIG. Ena od njih je Ela, ki je v tem času začela izgubljati mlečne zobke. Po nekaj dnevih igranja različnih motivov se mi je porodila ideja, ki sem jo še z violino v rokah zapisala na notni papir. Potem sem sramežljivo odkorakala k Miranu, ga prosila, ali mu jo lahko zaigram, in mu povedala, da točno vem, kakšno spremljavo si predstavljam, vendar je ne znam zapisati na klavir. Z Mišjo parado, posvečeno Eli, se je vse skupaj začelo. Tako sem se odločila, da prav za vse takratne učence napišem personalizirane skladbice, polne veselja in melodike ter hkrati didaktične in z veliko tehničnimi elementi, ki bi jim omogočili napredek.
Klavir kot enakovreden junak
Seveda je v vseh skladbah v zbirki v ospredju violina, vendar tudi klavir ni zapostavljen. Ravno nasprotno pa intuitivna klavirska spremljava izpod peresa Mirana Juvana ponuja obilico zabave za oba glasbenika.
Miran Juvan je profesor trobil na Glasbeni šoli Domžale in skladatelj. Kot izjemen korepetitor spremlja tudi različne vokalne in inštrumentalne sestave, za katere je napisal veliko skladb. Po srcu pa je pianist, saj mu klavir predstavlja inštrument, prek katerega se najraje izraža.
Miran je z Anastazijo Juvan »nesebično iskal ‘ta prave’ akorde in harmonije,« v uvodu v svojo zbirko pravi Anastazija, »in dodal še vso lepoto svojega klavirskega izraza.« Oba avtorja skupaj sta poskrbela za pravo bogastvo glasbenih sredstev.

Tehnike za vse generacije
Anastazijine violinske pravljice pa niso raznolike le po pripovedni in slogovni plati, temveč so polne tudi najrazličnejših izvajalskih tehnik. Za vsako skladbo si je Anastazija namreč prizadevala, da bi vsebovala vsaj enega ali več tehničnih elementov, primernih za določeno starost. Tako se otroci že na začetku zbirke učijo pizzicato tehnike(Znovovi, Prvi prst na potepu), čemur kmalu sledi učenje dvojemk (Country ježek, Maček Sushi itn.). Sproti so potem dodani številni drugi elementi: staccato, vibrato, punktiran in sinkopiran ritem, trilčki in okraski …, proti koncu zbirke pa najdemo tudi naprednejše tehnike, kot so flageoleti ali pa celo igranje za kobilico. Prav tako je veliko »poudarka na različnih lokovanjih in na zahtevani natančni delitvi loka,« brez katere, kot pravi Anastazija, »ni možnosti dobrega fraziranja.«
Seveda pa so skladbice pazljivo razvrščene po tehnični zahtevnosti, s katero učenec napreduje in ob tem razvija izvajalske spretnosti in koordinacijo gibanja. Kot pravi Anastazija, je z razvrstitvijo skladbic »želela narediti nek logičen razvojni crescendo in skladbice nanizati po težavnosti od začetnikov do mladih virtuozov. V nekaterih zahtevnejših skladbah sem si privoščila nekaj svobode in se nisem toliko ozirala na samo didaktičnost.« Skladno s tem so tudi nekatere točke na koncertu, kot so šesta in od devete točke do konca pokazale, da je posamične skladbe v zbirki mogoče res vrhunsko obdelati.
Za zaključek
Predstavitveni koncert se je končal z velikim aplavzom celotnega občinstva. Anastazija Juvan je ob zmagoslavnem koncu izrazila svojo vsesplošno hvaležnost: Zavodu za šolstvo za izdajo njene glasbene zbirke, Žanu Legatu za pomoč pri notiranju skladbic, Nini Pečar za ilustracijo zbirke, svojemu možu Miranu za pomoč pri komponiranju skladbic ter (malo za šalo, malo zares) tudi »sinovom, ki so me prenašali,« ne nazadnje pa tudi učencem za uspešno izveden koncert. Slednjim se je oddolžila z darili v obliki čokoladnih glasbenih posladkov in jih tako spodbudila k odkrivanju novih glasbenih dogodivščin.
Vsi, ki bi jih Anastazijina glasbena zbirka zanimala, si Anastazijine violinske pravljice lahko ogledajo na povezavi.

Zbirka skladbic Anastazije in Mirana Juvana je odlična, barvita glasbena literatura, namenjena mladim violinistom v procesu njihovega razvoja glasbene osebnosti. Menim, da so skladbice čudovit in inovativen prispevek v naš violinski prostor. Napisane so glasbeno duhovito, ustvarjalno, domišljeno, slogovno raznoliko, s toplim uvidom v otroški domišljijski svet. Sestavljene so didaktično sistematično, s pristopom k tehničnemu napredku osnov violinske igre na muzikalen način. (izr. prof. Žiga Brank, Akademija za glasbo Ljubljana)
Učenci z izvajanjem Anastazijinih violinskih pravljic postopno gradijo tehnične spretnosti, izvajalske veščine in muzikalno tenkočutnost, urijo čisto intoniranje, kakovosten, čist, polno zveneč ton, razvijajo spretnost menjave leg od lažjih kombinacij prstnih redov do zahtevnejših, igrajo dvojemke in okraske ter pridobivajo spretnosti pri vodenju loka in usvajanju različnih lokovnih tehnik. Ob tem razvijajo pretanjenost poslušanja ter svoj posluh. (dr. Inge Breznik, Zavod Republike Slovenije za šolstvo)
Avtorica nas z zbirko mojstrsko popelje skozi razvojni lok mladega violinista od začetka do mladega virtuoza. Zbirka Anastazijine violinske pravljice je izjemno metodično in skladateljsko delo, ki je lahko zvest spremljevalec na glasbeni in ustvarjalni poti mnogih generacij violinistov, saj vedno znova odkriva lepoto in širino umetniškega zanosa, ki jo ponuja kraljica godal – violina. (mag. art. Inga Ulokina, samozaposlena v kulturi, Glasbena šola Rogaška Slatina)
Til Dečko