28. december 2024
V okviru Krožka postkolonialne teorije, ki ga vodi doc. dr. Blaž Zabel, profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se večinoma izvajajo gostujoča predavanja z namenom seznanjenja občinstva s kulturo, zgodovino in mišljenjem “nezahodih” civilizacij. V petek, 24. novembra 2023, je potekalo letošnje prvo srečanje, ki ga je vodil glasbenik, pedagog in filozof Boris Šinigoj, z naslovom Tisoč in ena noč – Okcident sreča Orient.
Tema predavanja je bila orientalska glasba. Šinigoj je začel s predstavitvijo filozofskih in socialnih vidikov glasbe Arabskega polotoka, pri čemer je poudarjal povezave med vzhodno kulturo in mišljenjem nam bolj poznane antične Grčije. Obe kulturi sta se namreč pri določanju pravil glasbene teorije sklicevali na univerzalne matematične zakone in povezovali uglasitev instrumentov z naravno harmonijo vesolja in planetov. Podobno sta tudi obe izjemno poudarjali pomen glasbe v polisu (državi), in to zaradi prepričanja, da ima glasba zaradi svoje povezave z matematiko in vesoljem tudi vzgojni in zdravilni pomen. Zanimivo pa je bilo tudi slišati, kako je vsakdanje življenje na vzhodu prepleteno z glasbo. Pri nas imamo za koncerte točno določeno uro začetka in konca, torej določen termin, ko gremo ven z namenom poslušanja glasbe. Na Orientu o glasbi večinoma razmišljajo na povsem drugačen način. Velikokrat jim glasba pomeni obliko druženja, ki spremlja in obogati druge dejavnosti in traja tudi po več dni.
Predstavitve povezav in mešanja grške kulture z vzhodno so se nadaljevale v naslednjem delu srečanja, na katerem je predavatelj predstavil štiri različne instrumente iz Orienta in na vsakega od njih tudi zaigral zanj značilno tradicionalno glasbo. Tako smo spoznali uzbeški dutar – dvostrunsko brenkalo iz Uzbekistana – katerega naj bi po mitu zasnoval sam Platon, da bi posnemal prhutanje božanskega ptiča Kaknusa (Feniksa). Nadalje nas je seznanil z rubabom iz Afganistana, za katerega podoben mit pravi, da ga je izumil Pitagora, nato z lutnjo, katero poznamo tudi iz našega glasbenega izročila, le da v resnici izvira prav iz Arabskega polotoka, ter nazadnje s tamburo bouzouki, ki je daljni potomec antične grške pandure.
S predstavitvijo vzhodne misli, kulture in instrumentov ter ob koncertu, ki je potekal med predvajanjem, smo poslušalci dobili konkretno predstavo bogatosti in raznolikosti orientalskega glasbenega izročila, o katerem se v naših delih sveta, žal, govori zelo malo.
Jakob Spindler
Dodaj komentar