(iz tiskane izdaje, 28. september 2026)
»Ljubiteljska kulturna dejavnost je tista, ki bistveno združuje in oblikuje skupnosti,« je v pogovoru za revijo Glasna poudarila direktorica Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Mojca Jan Zoran. Jakob Spindler in Samo Podkrajšek sta jo povabila k razmišljanju o pomenu, vplivu in strateških načrtih za prihodnost tega vedno živega področja.
Ljubiteljska kulturna dejavnost je eden tistih nadležnih in izmuzljivih konceptov, v katerih sicer vsi nevede sodelujemo, a jih je hkrati zelo težko natančno opredeliti. Kaj pravzaprav je kultura in kdo je (njen) ljubitelj? V splošnem ljubiteljska kultura zajema vse oblike umetniških in kulturnih dejavnosti, v katere se vključujejo posamezniki, ki za svoje delo ne pričakujejo plačila. Ljubiteljska kulturnica ali kulturnik pa je tisti, ki se z umetnostjo ukvarja preprosto iz ljubezni do ustvarjanja, ne z namenom profesionalnega preživljanja. V Sloveniji je za področje pristojen Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Z direktorico sklada Mojco Jan Zoran sva se sestala nekega sončnega ljubljanskega dopoldneva in jo povprašala o stanju ljubiteljske kulture nekoč, danes in jutri.
Kakšen je pomen ljubiteljske dejavnosti za narodno kulturo?
Ljubiteljska dejavnost je zagotovo eden glavnih in najvitalnejših stebrov kulture v Sloveniji. V resnici je zakodirana v pore slovenskega naroda – tako kot v pore vsakega drugega naroda. Z njo se v resnici sooblikuje nacionalna identiteta. Področje kulture se odpira kot prostor svobode izražanja, drugačnosti, strpnosti, sožitja in sodelovanja. Kultura je vrednota, ki je izjemno pomembna za vsakega človeka, pa ne nujno s profesionalnega vidika, temveč zato, ker človeku nudi vse tisto, kar mu v določenem prostoru morda manjka. V tem se skriva pomen kulture in ljubiteljske dejavnosti. Ne gre le za to, da kot ustvarjalec stopiš na oder, pišeš, slikaš ali skladaš, ampak tudi za to, da se skozi te dejavnosti učiš o kulturi, da jo sprejemaš kot nekaj, kar lahko bogati tako tvoje življenje kot tudi življenje skupnosti. Že ko gremo malo ven iz centrov, kot so Ljubljana, Maribor in Celje, ugotovimo, da prav ljubiteljska kulturna dejavnost bistveno združuje in oblikuje lokalne skupnosti. Poleg tega je temelj profesionalne kulture. Nihče od profesionalnih umetnikov namreč ni izšel kar iz praznega prostora; v ozadju vedno obstaja določeno okolje, družinsko, družbeno ali šolsko, v katerem se je posameznik ukvarjal s kulturo, še preden se je odločil za profesionalno pot.
Kako bi ocenili stanje ljubiteljske kulture pri nas?
Zagotovo je zelo živahna in vitalna, seveda pa je – tako kot tudi vsa druga področja – podvržena nenehnim spremembam. Stvari, ki so bile še v sedemdesetih in osemdesetih letih aktualne, so danes povsem drugačne. Včasih so ljudje hodili v službo od šestih do dveh in so imeli popoldneve proste za ljubiteljsko ustvarjanje, danes pa se zaradi sprememb v kapitalističnem produkcijskem sistemu spreminjajo tudi navade ljudi in količina prostega časa, ki ga lahko namenijo kulturi. Poleg tega se je pojavila vrsta novih dejavnosti, kot so šport, mediji in družbena omrežja, ki kulturi predstavljajo močno konkurenco. Zato je še toliko pomembneje iskati načine, kako ljudi navdušiti za ljubiteljsko dejavnost, predvsem pa kako vanjo vključiti mlade. Na vseh področjih namreč opažamo, da so mladi danes bolj kot tradicionalnim društvom naklonjeni projektnemu sodelovanju. Članstvo v določenem dru- štvu, denimo v Šentjakobskem gledališču, je nekdaj veljalo za nekaj povsem samoumevnega, danes pa je poudarek predvsem na posameznih projektih. Tako smo se tudi pri JSKD-ju znašli na razpotju, kako (pre)oblikovati podporo kulturnemu prostoru, da bi k sodelovanju pritegnili čim več mladih.
Na kakšne načine sklad podpira kulturno dejavnost?
Sklad zagotavlja sistemsko podporno okolje na ravni države, njegovo poslanstvo pa je razvijati področje ljubiteljske kulture in nuditi podporo za njeno izvajanje. To dosegamo prek dveh glavnih stebrov. Prvi obsega razpisni sistem; sklad izvaja razpise na nacionalni ravni, s pooblastilom posameznih občin pa tudi na lokalni ravni. Na te razpise se društva prijavljajo s svojimi projekti in programi, poleg tega pa prek njih sofinanciramo investicijsko vzdrževanje prostorov ter nakup opreme. Drugi steber predstavlja lastni program sklada, ki obsega izobraževanja in strokovno podporo. Sem sodi tudi strokovno spremljanje po posameznih področjih; v okviru revij in srečanj, ki jih organiziramo, strokovni spremljevalci ustvarjalcem podajajo predloge in usmeritve za nadaljnji razvoj. Poleg tega razvijamo programe za večjo dostopnost kulturnih vsebin, zelo pomemben del našega delovanja pa je tudi sodelovanje s šolami. Skratka, prizadevamo si za celostno in sistemsko spodbujanje ukvarjanja z umetnostjo in ljubiteljsko kulturo.
Seveda pa brez aktivnih, angažiranih posameznikov ne gre …
Premalokrat se zavedamo, da je v ljubiteljsko ustvarjanje vloženega ogromno časa in truda posameznikov, ki za svoje delo ne prejmejo nobenega plačila. Vloga teh kulturnih zanesenjakov in organizatorjev dogodkov je v družbi pogosto prezrta in premalo cenjena. Celotna dejavnost namreč temelji na izjemnem entuziazmu, zato lahko rečemo, da predstavlja nekakšen srčni utrip celotne družbe. Cilj ljubiteljske kulture seveda ni honoriranje izvajalcev, saj to ni njen osnovni namen; poslanstvo JSKD-ja je predvsem v tem, da ustvarja pogoje za nemoteno izvajanje aktivnosti in da so posamezni projekti ustrezno podprti /…/
