22. marec 2019
Iz vsebine TISKANE številke (letnik 50, številka 1, datum izida: 22. marec 2019):
RAZGLEDI DOMA IN PO SVETU
Z razglednega stolpa naše tiskane Glasne se to pot oziramo predvsem po dejavnostih mladih glasbenikov, njihovih dosežkih in pobudah. Tradicionalno se v prvi številki leta poklonimo tudi nagrajencem osrednjih nagrad za kulturo in opozorimo na dogodke, ki jih je vredno obiskati. Razgledni stolp pa usmerja žaromete tudi v vas in vam ponuja možnosti objave novic in obvestil.

MLADI IN GLASBA
Helena Gardina: Rastem z glasbo
Mateja Rot: STAMP
Ana Milošević: Nikola Pajanović, violina
Nena Bogataj: Mini opere najmlajše skladateljske generacije
Mladi glasbeni generaciji bomo v letošnjem jubilejnem letniku posvetili posebno pozornost. Ob pogovorih z mladimi talenti in zapisih o njihovih dosežkih bomo izpostavili vlogo odkrivanja ter spodbujanja talentov na njihovi poti in se ob tej priložnosti poklonili tudi pedagogom in ustvarjalcem programov, ki omogočajo razvoj in razcvet naše glasbene krajine. Seveda pa se bomo posvetili tudi raziskavam programov, ki bi si zaslužili temeljito prenovo, in vsem novim pobudam, ki vlivajo upanje za bolj humano in ustvarjalno družbo.
REPORTAŽA

Uroš Mijošek: Glasba, naša si radost!
Marina B. Žlender: Bienale sodobne glasbe Koper
Marina B. Žlender: Beneški bienale
Marina B. Žlender: Z novo glasbo v novo leto
Tadej Stolić: Festival Ment 2019
Reportažni zapisi v naši prvi letošnji izdaji podčrtujejo živahno festivalsko dogajanje, posvečeno glasbi našega časa in njeni vpetosti ter vplivu na dogajanja v družbi in nagovarjanju novega občinstva.
Ob zdaj že tradicionalnih festivalih, kjer lahko primerjamo različne programe in odkrivamo obzorja umetniških vodij (Bienale Koper, Beneški bienale), je zanimiva odločitev Slovenske filharmonije, da v novo leto vstopi z novim programom.
Meteorski vzpon Festivala Ment pa je številne obiskovalce prepričal, da takšno obliko prireditve nujno potrebujemo.
V ŽARIŠČU
Luka Einfalt: Igram evfonij!

V sredici tiskane Glasne se znova vračamo k predstavitvi glasbila, vendar tokrat s posebnim poslanstvom. Želimo opozoriti na nenavadne ureditve glasbenega izobraževanja in ponuditi možnost ambasadorjem inštrumenta, ki lahko o njem pišejo z veliko znanja in tudi srčnostjo. Luka Einfalt, prvi slovenski glasbenik, ki si je lahko v tujini pridobil naziv diplomiranega evfonista, o slovenskem glasbenem šolstvu takole razmišlja: »Zanimivo je, da tudi sicer zgledno urejeno slovensko glasbeno šolstvo evfonija ne obravnava samostojno. Evfonij se poučuje v okviru predmeta tuba ter druga konična trobila in nekateri menijo, da je taka ureditev primerna. Sorodstveno razmerje, podobnosti in razlike med evfonijem in tubo so enaki razmerju med violončelom in kontrabasom. Predstavljajte si, da bi njuno poučevanje združili v samo en predmet, z enim učiteljem samo zato, ker sta godali …«
NADALJEVANKA
Ivana Maričić, O čem govorimo, ko govorimo o ženski glasbi?, 1. del
Zakaj je znova aktualno razmišljati o razlikah in vlogi spola v umetnosti? V letu 2019 bi bila to lahko že zdavnaj presežena tema in anahronizem. Raziskave v feministični muzikologiji pa v zadnjem obdobju postajajo vedno bolj žive in izpostavljajo globlje in daljnosežne cilje. Ali kot pravi avtorica nadaljevanke, cilj feministične muzikologije ni le v nabiranju in obravnavi množice podatkov, povezanih z ženskami v glasbi, ampak v širši družbeni, politični, zgodovinski, sociološki in estetski analizi položaja in mesta žensk v glasbeni umetnosti. Ali si morda tudi vi, kot avtorica, zastavljate vprašanja, kot so Ali je spolna razlika vidna tudi v glasbeni strukturi? Ali je glasbeni diskurz kontaminiran s spolnimi vlogami? Ali skladateljice v svoja dela zapisujejo spolno neenakost? …
In kakšen bi bil vaš odgovor?
POGOVORI

Mateja Rot: Dissimilis, Omogočajmo nemogoče!
Simona Moličnik: Urša Lah, zborovska dirigentka
Andrej Lutman: Tadeja Vulc, skladateljica
Andrej Lutman: Nana Forte, skladateljica
Mateja Rot: Nana Milčinski, režiserka in dramaturginja
Mateja Rot: Vzhajajoče zvezde na Festivalu MENT
Na odgovore, ki jih zastavlja avtorica prvega dela letošnje Glasnine nadaljevanke, bi prav gotovo znale iskrivo odgovoriti naše izbrane intervjuvanke. Kot vabilo k branju izpostavljamo nekaj njihovih misli.
Sama svoje poslanstvo dojemam tako, da je dirigent eden od glasbenikov. Stoji pred njimi z namenom, da jih navdihne in jim pomaga izvajati boljše, kot zmorejo sami brez njega. Urša Lah Rasmussen
Pomembno mi je, da najdem nekaj več kot le skladbo. Najti moram bistvo, nekaj, kar ima zgodbo, misel, posebnost … Mogoče bi lahko rekla temu tudi poslanstvo. Tadeja Vulc
Izhajam iz gledališča in moja ljubezen je sodobno postdramsko gledališče, zato tudi pri režijah oper poskušam temu ostati zvesta. Nana Milčinski
V sebi nikoli nisem čutila pretirane želje po nastopanju, sem bolj introvertirana, zato mi bolj ustreza ustvarjalni proces, ki poteka v samoti, brez izpostavljanja, tekmovanja. Nana Forte
To, da pokažem svojo ranljivost, zahteva ogromno samozavesti, in dokler je nisem pridobila, tega tudi nisem mogla odkrito izraziti. КУКЛА
Po naključju tudi s prvim intervjuvancem v rubriki pogovorov posegamo na področje delovanja, ki je, ne glede na razvitost naše civilizacije, še vedno zelo osamljeno in prav zaradi tega tudi veliko bolj vredno naše pozornosti in posnemanja. Sledimo torej naslovu in Omogočajmo nemogoče!
MISLIM GLASBO

Francisco Castillo Trigueros, Rodrigo Tascón: Marco Stroppa
»Ni dvoma o tem, da sta
tako teoretično delo Karlheinza Stockhausna kot njegov praktični izid že od
njegovih prvih del v petdesetih letih 20. stoletja najzanimivejši, najbolj
inovativen in ustvarjalen opus, zasnovan v drugi polovici 20. stoletja,« o Karlheinzu
Stockhausnu razmišlja italijanski skladatelj Marco Stroppa. Letos, ko se
spominjamo Stockhausnove obletnice, nas posebej močno nagovarjajo prav
pričevanja njegovih naslednikov.
ODMEVI IN RECENZIJE
Odmevi in kritiški zapisi tokrat razkrivajo izjemno širok nabor glasbenih prireditev, ki smo jim sledili v zadnjem četrtletju, med njimi pa prav gotovo izstopajo dve krstni izvedbi glasbeno-gledaliških del za otroke in mladino ter raznovrsten nabor avtorskih zgoščenk naših izvrstnih glasbenikov.
Tokratni recenzenti so Aleksandra Gartnar, Tomaž Gržeta, Matej Krajnc, Aleš Nagode, Borut Smrekar, Tadej Stolić in Marina B. Žlender.
Revija Glasna v tiskani obliki izide štirikrat letno (marec, junij, september, december). Celoletna naročnina znaša 16,00 evrov.
REVIJO NAROČITE TUKAJ!
Hvala, ker podpirate glasbenomladinsko ustvarjalnost!