Iz tiskane izdaje (izid: 30 septembra 2021)
MLADI IN GLASBA
Maja Klanjšček: 70 let Glasbene šole Tolmin
Larisa Marjanović: SAXGO 21
Larisa Marjanović: Delo na glasbenih šolah pred epidemijo in po njej
Lea Pinter, Jure Juvan in Neža Verbovšek: 27. tabor Glasbene mladine Slovenije
Rubriko, ki jo namenjamo mladim glasbenikom, tokrat zapolnjujejo glasbena izobraževanja, tako tista organizirana v okviru zasebnih ter javnih glasbenih šol kot tudi poletna glasbena izpopolnjevanja in tabori. Prav vsi udeleženci seminarjev in rednega pouka bi se strinjali, da je vstop v glasbo najbolj kakovosten in edinstven v živo, za povezavo na daljavo pa sta poleg tehnične opreme pomembna predvsem srčnost in izvirni pristop učiteljev.
REPORTAŽE
Petra Rakić: Mini muzikološki slovar
Marina B. Žlender: Zagrebški bienale, 2. del
Ana Sodja in Lucija Gruden: Europa Cantat
Ana Erčulj: Europa Cantat
Breda Pretnar: 7 smrti Marije Callas
Mateja Rot: Immortal Onion, znanilci svežih jazzovskih vsebin iz Poljske
Nabor reportažnih vsebin je to pot pester. Sodelavci revije so pripravili zapis z legendarnega Zagrebškega festivala, ki ga je močno zaznamoval koronski čas, in predstavitev razgibane jazz scene na Poljskem. »Epidemično« okrnjena je bila tudi največja letošnja zborovska prireditev v Sloveniji. Zaradi izjemnih naporov, da se je ta festival sploh lahko zgodil, in pomena, ki ga ima za zborovsko sceno, namenjamo Europi Cantat več pozornosti. Poleg reportažnega zapisa vabimo še k branju kritičnega razmisleka udeleženke festivala.
In ko smo že pri različnih pogledih, lahko omenimo predstavo 7 smrti Marije Callas. Zakaj projekt Marine Abramović ne more biti operna predstava, čeprav vsebina temelji na enem od najbolj opevanih opernih motivov?
Morda bi odgovor lahko poiskali v muzikološkem slovarju. Za začetek lahko poskusite kar pri Mini izdaji.
POGOVORI
Manca A. Svetina in Til Dečko: skladatelj Nenad Firšt
Veronika Brvar: Matej Šarc, novi direktor Slovenske filharmonije
Marina B. Žlender: skupina Scaramuccia
Andrej Lutman: sociologinja Irma Mežnarič Šajn
Mateja Rot: Tosca Terán, zvočna kulisa podrastja
Mateja Rot: Dans Dans, belgijski trio
Z izbranimi sogovorniki različnih poklicnih usmeritev in zanimanj razpiramo meje glasbenega sveta. Pogovori razkrivajo poti do razumevanja glasbe, posvečeni trenutek ustvarjanja in tudi managersko premišljeni čas za pripravo koncertnega dogodka kot priložnosti, ki se ne sme zapraviti ali izpustiti. Sogovorniki s svojega gledišča osvetljujejo pomen glasbe v času in prostoru, razmišljajo o njeni vpetosti v širši kontekst ali pa, kar je vredno še posebej podčrtati, spregovorijo o procesu ustvarjanja.
PORTRETI
Jera H. Petriček: Hildegarda iz Bingna
Matej Krajnc: Izbrana poglavja iz opusa Deča Žgura
V tokratni številki smo pripravili dva portreta, ki izrisujeta podobo ustvarjalcev dveh različnih dob, žanrov in odmeva.
Hildegarda iz Bingna, redovnica, skladateljica, pesnica, mistikinja, opatinja … Zakaj se je njen kult razrasel v drugi polovici 20. stoletja in katero gibanje je največ pripomoglo k oživitvi njenega spomina?
Delo Deča Žgura sega na različna glasbena področja in v vsakem je mogoče prepoznati njegovo mojstrstvo. Kljub širši prepoznavnosti in dostopnosti njegovega opusa pa se zdi, da ga še premalo poznamo, da bi mu namenili pravo vrednostno oceno in iskreno spoštovanje, ki bi si ga nedvomno zaslužilo.
GLASBENI ESEJ
EvaDolinšek: GO!2025 – razmišljanje o kulturni prestolnici v letu 2025
Aleksandra Pavlovič: Izkrivljena lepota Sergeja Prokofjeva, Glasbeni Prometeji, 5. del
Izvirna glasbena eseja sodita že v niz nadaljevanj. Prvo razmišljanje razkriva nove vsebinske predloge za izpolnitev programa dveh mest, ki ju druži častni naziv kulturna prestolnica Evrope. V drugem eseju pa z avtorico vstopamo v glasbeni atelje ruskih skladateljev, prežet s strastjo in ljubeznijo do glasbe. »Zapiski neke pianistke ob poslušanju Klavirskega koncerta št. 2 Sergeja Sergejeviča Prokofjeva so posvečeni 130. obletnici rojstva sončnega genija.«
NADALJEVANKA
Jera H. Petriček: Wagner–glasbena drama, Beseda v odnosu do glasbe – libreto, 3. del
Matej Krajnc: Avtorji s popularne scene, Kantavtorstvo na Slovenskem, Ostra melodija peresa, 6. del
Nadaljevanki v letošnji sezoni podčrtujeta pomen umetniške besede v glasbi in prepletanje dveh različnih poti izraza. Kako se uresničujejo pesniki, izvirni avtorji na t. i. popularni sceni in kakšen pomen je beseda dobila v glasbenih dramah Richarda Wagnerja?
ODMEVI IN RECENZIJE
Po sončnem poletju so poleg ocen CD-jev in knjig oživele tudi recenzije koncertov ter festivalov. V tokratni številki so jih za nas pisali Aleksandra Gartnar Kastelic, Matej Krajnc, Metka Sulič in Marina B. Žlender.
GLASNI STRIP
Martin Ramoveš: Češki rokenrol
Glasba v stripu prikliče v spomin potepanje po nekdaj in danes najbolj cenjeni glasbeni deželi Češki.
V SPOMIN: Loris Voltolini
