(iz tiskane izdaje: izid 31. marec 2025)
Dr. Svanibor Pettan je redni profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Krasijo ga mnogotere izkušnje, znanje in vrednote, ki jih v svojem raziskovalnem delu prenaša v mednarodno okolje. Ob svojem profesionalnem mejniku je kljub številnim obveznostim spregovoril bralkam in bralcem Glasne.
Kako se vaše delo na področju etnomuzikologije razvija z leti in kako je to vplivalo na vašo vizijo vodenja Mednarodnega združenja za tradicije glasbe in plesa ICTMD?
Še kot študent sem dojel razlike pri definiranju etnomuzikologije v različnih delih sveta. Pri nas, tako kot pri drugih narodih v Evropi, ki so si prizadevali za nacionalno emancipacijo, je glasbenonarodopisna tradicija narekovala študij ljudske glasbe večinskega prebivalstva v domačem prostoru, medtem ko so v državah, ki so bile središča imperialne moči, raziskave obsegale nekdanja kolonialna posestva in druge kraje po vsem svetu. Poglobljen študij mi je pomagal hkrati razumeti posebnosti raziskovalnih tradicij in jih narediti legitimne v kontekstu vodilnega svetovnega združenja etnomuzikologov (ICTMD), po drugi strani pa razširiti izhodišča stroke v domačem prostoru skozi afirmacijo študija pluralnosti znotraj države (glasbe manjšin) in nasploh (glasbe sveta). Manjšine niso le etnične skupnosti, temveč tudi ljudje, pri katerih so identitetni dejavniki verska, jezikovna, socialna, ekonomska, spolna ali starostna pripadnost, posebne potrebe ali kak drug dejavnik.
Ob razpadu Jugoslavije sem začel raziskovati povezave med glasbo in vojno. Delo z vojaki in begunci je bilo novo, daleč od podob etnomuzikologije poprej, in zanimivo kolegom, ki so me vabili predavati o tej temi po vsem svetu. Po napadih v ZDA 11. septembra 2001 je ta tema postala globalna in nastalo je veliko vrednih študij, jaz pa sem naredil še korak naprej in razširil interes na glasbo v kontinuumu med vojno in mirom. Sodelujem z raziskovalnim inštitutom Min-On v Tokiu, pri Študijah človekovega dostojanstva in ponižanja (Human Dignity and Humiliation Studies) in pri drugih mednarodnih iniciativah, ki si prizadevajo za mir v svetu. Zanimanje po čim boljšem razumevanju povezav med vojno in mirom me je privedlo do naslednjega področja: aplikativne etnomuzikologije. Spet pionirsko delo, pri katerem so teoretična dognanja izhajala iz praktičnih izkušenj in ki je danes uveljavljeno v globalnem merilu.
Končno lahko izpostavim institucionalno zgodovino etnomuzikologije in etnokoreologije, temo, ki sem ji v zadnjem času namenil več objav. Institucije, vključno z združenji, igrajo nadvse pomembno vlogo in ne predstavljam si življenja stroke brez njih, saj se tu srečujemo, predstavimo to, kar smo naredili, slišimo, kar so ustvarili drugi, in tako vsi skupaj napredujemo.
Predmeti, ki sem jih ustvaril na Oddelku za muzikologijo FF UL odsevajo raznovrstnost sodobne podobe stroke: Uvod v etnomuzikologijo, Slovenska tradicijska glasba, Glasbe sveta, Popularna glasba, Aplikativna etnomuzikologija, Izbrana poglavja iz etnomuzikologije.
Vprašali ste me o vlogi ICTMD pri tem. Gre za združenje, ustanovljeno leta 1947, ki je zraslo na ruševinah druge svetovne vojne in v veri v slogan »nikoli več vojn«. Ideal miru je torej bil vedno navzoč. Z znanstveno obravnavo zelo različnih glasb in plesov sveta pomagamo, da ljudje pridejo skupaj, da bolje razumejo, bolj poslušajo in bolj spoštujejo drugi druge, in na ta način delamo svet boljši.
Kakšno vlogo ima ICTMD pri ohranjanju in promociji tradicijske glasbe in plesa v digitalni dobi?
Organizacija združuje zelo različne tradicije, člani prihajajo iz približno 130 držav in regij, in ko pridemo skupaj, se ukvarjamo z zelo različnimi glasbami in plesi. Včasih se celo strateško izognemo besedam glasba ali ples in raje govorimo o zvoku ali gibu, ko gre za religijsko občutljiva okolja. Skušamo biti senzitivni, spoštljivi, strpni in razumevajoči. Združenje povezuje ne le geografsko, temveč tudi generacijsko raznovrstne posameznike. Nekateri izmed njih so na obrobjih digitalne dobe, drugi pa so popolnoma vpreženi v tehnologije in vidijo v umetni inteligenci prihodnost sveta. Vsekakor je dobro, da se srečujemo, pogovarjamo o novostih in plemenitimo delo v dobro sveta.
Ali lahko poudarite glavne prioritete, ki ste si jih zastavili v okviru svojega mandat nega obdobja na čelu ICTMD? Kako ste spodbujali globalno sodelovanje in vključenost med člani, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij?
ICTMD je zelo odprto in priljubljeno združenje in to lahko zatrdim na podlagi sodelovanja s predstavniki drugih mednarodnih združenj za študij glasbenih in/ali plesnih fenomenov, ki ga še naprej aktivno spodbujam (SEM, IMS, IAML, IASA, IMC, IASPM, ISME, RMA, WDA). Seveda sem na čelu združenja, ki so mu nekoč predsedovali Ralph Vaughan Williams, Zoltán Kodály, Jaap Kunst in drugi zaslužni posamezniki in posameznice, vedno čutil navdih in tudi odgovornost, hkrati pa sem sledil svojim vizijam ter v sodelovanju s člani upravnega odbora in ob podpori članstva postavil nove mejnike. Najprej sem leta 2011 kot glavni tajnik pripeljal sedež združenja na Univerzo v Ljubljani – po desetletjih bivanja na velikih univerzah (Columbii v New Yorku, UCLA v Los Angelesu, Avstralski državni univerzi v Canberri) v državah, v katerih je angleščina materni jezik. Po uspešnem šestletnem mandatu je bila odprta pot za naprej.
Svetovna mreža nacionalnih in regionalnih predstavnikov je skoraj podvojena, svetovne konference (vsako drugo leto v drugi državi) so strateško potekale v tistih delih sveta, ki so prinašali tudi nove člane: leta 2011 v Kanadi, 2013 na Kitajskem, 2015 v Kazahstanu, 2017 na Irskem, 2019 na Tajskem, 2022 na Portugalskem, 2023 v Gani, 2025 na Novi Zelandiji, leta 2027 pa bo gostitelj Čile. Vzemimo Kazahstan: prvič smo se odpravili na območje nekdanje Sovjetske zveze, prvič v osrednjo Azijo, prvič v državo z muslimansko večino. Vsaka konferenca je okno v svet in kot pedagog lahko pritrdim, da osebna neposredna izkušnja naredi veliko razliko pri predavanju predmetov, kot je na primer Antropologija glasbe: glasbe sveta. Naslednja prioriteta so bile študijske skupine, ki jih bo kmalu celo trideset. Gre za manjše skupine članov, ki se osredotočajo na denimo glasbo in ples Afrike ali jugovzhodne Evrope, aplikativno etnomuzikologijo, glasbila, manjšine, versko glasbo, izobraževanje ali kak drug segment. Vse skupine imajo svoje simpozije, tako da je urnik združenja poln dogodkov. Imamo še kolokvije, ki so tematsko fokusirani, in forume, kjer spajamo različna združenja. Novost so seminarji, kjer se srečujejo in povezujejo nacionalni in regionalni predstavniki.
Med predsedniškim mandatom sem veliko potoval in skozi osebne stike zagotavljal vključenost članov ter spodbujal nove dogodke. Rezultate pri realizaciji zastavljenih ciljev so najbolj neposredno nagradili sami člani na zaključni ceremoniji v Wellingtonu na Novi Zelandiji: pevskemu flashmob presenečenju je sledil dolg aplavz z ovacijami. Počutil sem se kot kak športnik, le s to razliko, da ta »zmaga« ni pomenila poraza za nobenega drugega. Moja trajna motivacija je prizadevanje za splošno dobro, in če so rezultati dobri, potem smo vsi zmagovalci.
Katere so po vašem mnenju največje spremembe in izzivi, s katerimi se področje etnomuzikologije sooča danes, in kako se ICTMD odziva na te izzive?
Ameriški etnomuzikolog Timothy Rice je pred desetimi leti objavil članek Ethnomusicology in times of trouble. To je bil zelo vizionarski prispevek. Takrat se je v etnomuzikologiji bistveno manj govorilo o podnebnih spremembah, boleznih širših razsežnosti, naravnih katastrofah in o migracijah kot posledicah vojn. ICTMD je v formalnem posvetovalnem odnosu z UNESCOM in pri tem gre za obojestransko koristno sodelovanje. Združenje ima nacionalne predstavnike v državah, ki jih priznavajo Združeni narodi, ampak tudi regionalne predstavnike tistih območij, ki niso del skupnosti Združenih narodov. Med njimi sta Tajvan in Palestina. V konfliktnih situacijah nasploh si prizadevamo za povezovanje in sodelovanje naših članov ne glede na konflikte na politični ravni in za aktivno prispevanje k pravičnemu miru.
Teja Rot
