21. marec 2019
Med 15. in 20. januarjem je v organizaciji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana že devetič zaporedoma potekal festival Emona. Festival, ki v slabem tednu dni udeležencem omogoča sodelovanje na delavnicah, mojstrskih tečajih in možnost, da prisluhnejo svojim predavateljem na koncertih, na vsaki dve leti uvede tudi mednarodno tekmovanje, na katerem se predstavijo pihalci različnih starosti in narodnosti.
Vsakoletni dogodek, ki je v letu 2019 zabeležil rekordnih 247 tekmovalcev v petih različnih (starostnih) kategorijah in 143 udeležencev tečajev ter mojstrskih delavnic iz 12 držav, je izšel iz ideje po združevanju pihalnih inštrumentov, ki je privedla do izvedbe prvega mednarodnega tekmovanja EMONA (flavta, saksofon, klarinet, oboa, fagot). Z željo po nadgradnji dogodka tekmovalne narave so organizatorji v nadaljnjih izvedbah udeležencem ponudili možnost dodatnega pridobivanja znanja. Tako vsako drugo leto mojstrske tečaje vodijo člani strokovne žirije tekmovanja, udeleženci pa lahko takoj po zaključku tekmovanja pri njih nadgradijo svoje znanje.
Izkušnje različnih generacij glasbenikov
Mojstrske tečaje za dijake vodijo vabljeni predavatelji iz tujine (letos so bili to češki flavtist Jan Ostry, francoski klarinetist Philippe Cuper in švedski saksofonist Johannes Thorell), delavnice za učence pa slovenski pedagogi (pri letošnji izvedbi so sodelovali Matija Maretić Hiršter, Armando Mariutti (flavta), Monika Korbar, Matjaž Emeršič (klarinet), Jan Gričar, Tadej Šepec (saksofon); gostujoči predavatelji so koncertirali ob klavirski spremljavi Stanislava Krutilova, Tadeja Horvata (KGBL) in Sae Lee (AG)). Po besedah Betke Bizjak Kotnik, ki je bila leta 2011 med organizatorji prvega tekmovanja, organizatorji »od začetka festivala do danes zasledimo, da so se prvih delavnic in tekmovanj udeleževali mlajši učenci, ki se sedaj kot dijaki ali študenti udeležujejo festivala aktivno na mojstrskih tečajih ali tekmujejo v višjih kategorijah. […] To je odsev festivala EMONA, da pridobiva in krepi svojo vlogo pri odraščanju mladih glasbenikov. Glasbenikom ponuja nove vsebine in dopolnjuje obstoječe, hkrati s prepotrebnimi izkušnjami, s katerimi se odraščaj oči učenci ter dijaki srečujejo na svoji glasbeni poti.«
Pomen dogodka v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru
Izpostaviti je treba tudi povezovalno funkcijo dogodka – na festivalu se zberejo pedagogi in učenci iz različnih izobraževalnih ustanov razgibanih kulturnih okolij z raznovrstnimi izkušnjami in znanji. Za namene dogodka je v devetih letih nastalo 30 novih del, ki so jih napisali pedagogi KGBL in študenti kompozicije Akademije za glasbo v Ljubljani. Iz tujine so letos organizatorji dobili kar nekaj povpraševanj po izvedbi festivala in tekmovanja, kar kaže na to, da se je festival, ki sledi (starodavnemu) preverjenemu principu prenosa znanja mojster-vajenec, že umestil v širši kulturni prostor in izpolnjuje svoje poslanstvo v dobrobit glasbenikov in kulturnega okolja, v katerem ustvarjajo.
Aleksandra Gartnar
Dodaj komentar