Novice

Bor Turel je prejemnik Kozinove nagrade za leto 2020

foto: Klemen Kunaver

4. junij 2020

Društvo slovenskih skladateljev je danes podelilo Kozinovo nagrado za leto 2020. Za zaokrožen skladateljski opus s področja elektroakustične glasbe jo je prejel Bor Turel.

Slovenski skladatelj in zvokovni umetnik Bor Turel je eden pionirjev slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe. Glasbena dela Bora Turela lahko razvrstimo na tri področja, ki se razlikujejo po vsebini, obliki in izraznih sredstvih: elektroakustične skladbe za instrumente in posnetek, radiofonska glasbena dela in dela akustične umetnosti – ars acustica. Skladatelj je ustvaril številna dela elektroakustične glasbe, predvsem za soliste in elektroakustični posnetek ter za instrumentalne skupine in elektroakustični posnetek ter radiofonska elektroakustična dela, ki presegajo ustaljene meje zvočne umetnosti, odkrivajo pretanjena zvočna razmerja med instrumenti ali glasovi in elektroakustičnim posnetkom, ustvarjajo inovativne povezave med radiofonskimi in naravnimi zvočnimi ambienti ter poslušalcem odpirajo nove zvočne svetove.

Skladatelj in zvokovni umetnik Bor Turel, ki se je rodil 5. februarja 1954 v Ljubljani, je študiral kompozicijo pri profesorju Urošu Kreku: najprej zasebno od 15. leta naprej, nato pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študij je nadaljeval na oddelku za elektroakustično glasbo Visokega državnega glasbenega konservatorija v Parizu. Udeležil se je tudi mojstrskih tečajev elektroakustične glasbe oddelka za elektronsko glasbo montrealske univerze v Orfordu v Kanadi (1976), v Salzburgu in mestu Marly-le-Roy v Franciji (1977). Leta 1992 je bil gostujoči skladatelj v elektronskem studiu Visoke šole za glasbo in dramsko umetnost v avstrijskem Gradcu.

Turelova elektroakustična in druga dela so bila izvedena na številnih pomembnih mednarodnih festivalih sodobne glasbe, kot so Biennale des jeunes in Journées audiovisuelles internationales v Parizu, Situacija nova muzika v Beogradu, Štajerska jesen v Gradcu, Muzički biennale v Zagrebu, Tribuna jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti v Opatiji, Festival sodobne komorne glasbe v Radencih, Svetovni glasbeni dnevi v Kölnu, mednarodna skladateljska tribuna Rostrum elektroakustične glasbe v Parizu (in drugih evropskih prestolnicah), Festival ISMEAM v Sárvárju na Madžarskem, Svetovni glasbeni dnevi v Koebenhavnu, Prix Italia, Evropski mesec kulture v Ljubljani, Festival sodobne glasbe Klangspuren v Innsbrucku in Synthèse v Bourgesu v Franciji.

Na seji dne 23. januarja 2020 je Komisija za nagrade in priznanja DSS upravnemu odboru DSS predlagala seznam kandidatov za vse nagrade v letošnjem letu. Na svoji korespondenčni seji so člani Upravnega odbora DSS potrdili, da Kozinovo nagrado za leto 2020 prejme Bor Turel in sicer za zaokroženi skladateljski opus s področja elektroakustične glasbe.

Še v letu 1983 je napisal večkrat izvajane Tri dogodke za klavir. Prelom v njegovem ustvarjanju pa se je zgodil že leta 1974. Tega leta se je namreč usmeril v skladanje elektroakustične in eksperimentalne glasbe.

To delovanje in usmeritev je razvijal v dveh eksperimentalnih in elektroakustičnih skupinah – Nomenklatura in Zvok sveta (Saeta).

V letu 1983 je ustvaril prvo slovensko elektroakustično skladbo za instrument in trak in sicer za flavto in posnetek na magnetofonskem traku. Skladba nosi naslov Nedokončana zanka.

Med letoma 1984 in 1986 je vodil skupino Intermedia. V okviru te so nastali trije projekti Iz glasu in telesa, Z obeh strani, projekt, ki je bil izbran za Svetovne glasbene dneve v Kölnu leta 1985 in V obeh smereh.

V sodelovanju z Dramskim programom Radia Slovenija je ustvaril prvo slovensko radiofonsko glasbeno delo Fedor Mihajlovič sedi.

V letu 1988 je na plošči založbe Helidon predstavil delo Sonotranjosti za violončelo in elektroniko. To je prva slovenska elektroakustična skladba na LP plošči.

V društvu Muzina je izdal ploščo Brez hitrosti brez hrupa.

Sledijo številne odmevne izvedbe njegovih del. Med njimi izstopajo Amarcord / ISMEAM na Madžarskem leta 1998, Iz trupa trombe kot zvočna zmes elektronsko preoblikovanega zvoka trobente, konkretnih zvokov in glasu, Etuda za Requiem, radiofonska skladba iz leta 1991, Štirje letni časi za klavir in trak ali za trak solo iz leta 1994, Med besedami in tišino, radiofonska skladba iz leta 2002, Les Espaces Intermediaries za kljunasto flavto in trak (2003), Play-Spiel iz leta 2004, katere izvedba je bila na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Klangspuren v Insbrucku, Oda v višave zazrtemu grbu 2006, Radiofonski cikel z naslovom Potonjeni zvonci – Asskalla.

Skladatelj Bor Turel je v letih od 2008 do 2012 ustvaril več arsakustičnih glasbenih del, kot je Uho gore, in elektroakustičnih glasbenih del. Ustvarjalna poetika v elektroakustičnih delih Bora Turela izhaja iz zvočnega sveta kot kompleksa zvočnih objektov in hkrati zvoka kot substance brez prioritet, strukture skladb pa gradi kot zvočne scenarije, z izrazitim poudarkom na dramaturgiji glasbene kompozicije. Skladateljeve zadnje skladbe za posamezne instrumentaliste in elektroakustični posnetek so: Voyage imaginaire vers un rivage inconnu / Domišljijsko potovanje proti neznani obali za saksofon in elektroakstični posnetek, Glasovi  pradavnine – Zgodbo o glasu in piščali za sopran, mousteriensko piščal in elektroakustični posnetek, Perc Play za tolkala in elektroakustični posnetek ter Izničena čipka za sopran in elektroakustični posnetek, ki je skladateljev zadnji samospev v polju elektroakustične skladbe.

Njegova dela so na številnih CD ploščah zbirke Ars SlovenicA, pred kratkim pa je pod okriljem iste založbe, ki deluje v okviru DSS, dobil tudi svojo avtorsko ploščo z naslovom Metarma.

V letu 2008 je prejel nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke v delu Play-Spiel za pihalni kvintet in elektroakustični posnetek, suito radiofonskih slik zvočnih pokrajin Pohorja – Glasovi pokrajine ter še štirih drugih del.

O svojem delu je sam izjavil:

»Moja odločitev za skoraj izključno elektroakustično glasbeno govorico je nastajala v procesu: Po srečanju z eksperimentalno glasbo, kjer je bil odkrit čar glasbe kot zvoka, so se elektroakustični materiali vrteli kot posnetki na trakovih na projektih gledališke skupine Nomenklatura in skupine za eksperimentalno glasbo Saeta. Potem pa, ko me je študijska pot zadnjikrat peljala v Pariz, se je začela avantura raziskovanja v lastnem studiu…

Po poti elektroakustične glasbe skladatelj sestopa v vodnjak zvoka, kjer ni vedno suveren gospodar zvočne snovi, je tudi prisluškovalec njenih zmožnosti. Od tod gredo poti v vse smeri: jezik zvoka potuje med naravnanim, ambientalnim, akustičnim in artificialnim. Hkrati pa je naročje, kjer počiva jezik besede, ki je pomenljiv in pripoveduje legendo: ne le o nastajanju zvokov in glasbe, temveč tudi o tistem, ki posluša, in o tem, kar posluša…«

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Za prispevek na področju elektroakustične glasbe in vseh zvočnih povezav med naravnimi in radiofonskimi zvočnimi ambienti v slovensko glasbeno zapuščino, podeljujemo Boru Turelu, za zaokroženi skladateljski opus s področja elektroakustične glasbe, Kozinovo nagrado za leto 2020.

Tomaž Habe
predsednik Komisije za nagrade DSS

(del besedila je povzet po oddaji Arsov art atelje, avtorice Tjaše Krajnc)