Ljubljana, 16. februarja 2022
Muzikološki zbornik je prva mednarodna znanstvena muzikološka revija v Sloveniji, ki neprekinjeno izhaja vse od leta 1965. V zadnjih letih Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izda dve številki na leto. Prva številka 57. zbornika je izšla junija lani, druga pa decembra 2021.
V drugi številki Muzikološkega zbornika lahko najdemo osem prispevkov domačih in tujih avtorjev. Lidija Podlesnik Tomášiková in Marko Motnik sta v prispevku »Laibacher Deutscher po ljubljanskem kongresu« raziskovala obliko nemškega plesa Laibacher Deutscher, ki je zaživela neposredno ob ljubljanskem kongresu. Izvedbo tega skupinskega družabnega plesa je opisal celo Johann Wolfgang von Goethe v svojem romanu Trpljenje mladega Wertherja.
Zuzana Dupalová, doktorska študentka muzikologije in slovanskih študij na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem, se je v prispevku »Ljudmila Ivanovna Šestakova, roj. Glinka: genijeva mlajša sestra« v angleškem jeziku posvetila življenju in delu Ljudmile Ivanovne Šestakove. Ljudmila je bila mlajša sestra Mihaila Ivanoviča Glinke, ki je za brata predano skrbela za časa njegovega življenja, po njegovi smrti pa se je posvetila skrbi za njegovo zapuščino. Njegovo glasbo je širila s tiskom partitur njegovih uvertur in oper ter Glinkova dela promovirala tudi v tujini. Poleg tega je bil na njeno pobudo ustanovljen Glinkov muzej v St. Peterburgu.
Rytis Urniežius, profesor na Pedagoškem inštitutu Akademije v Šiauliaiju Univerze v Vilni, je prispeval članek z naslovom »Grieg in violine: poglobitev v godalni orkester«, ki obravnava Griegove dvostavčne cikluse miniatur za godalni orkester. Urniežius v njem opozarja, da čeprav omenjene skladbe niso med skladateljevimi najbolj priljubljenimi deli, se kljub temu odlikujejo s svojimi raznolikimi in učinkovitimi izraznimi sredstvi, izvirnostjo in umetniško vrednostjo.
Urniežiusevmu prispevku sledi objava Olhe Vasylenko in Liliie Mudretska, muzikologinj s Fakultete za uprizarjajoče umetnosti in muzikologijo na Mestni glasbeni akademiji R. Glièra v Kijevu, »Tema holodomorja v ukrajinskem umetniškem prostoru: zgodovinske projekcije umetnosti sodobnih skladateljev«. Holodomor ali velika lakota je neizbrisno zaznamovala ukrajinsko zgodovino. To temno poglavje tridesetih let 20. stoletja v svoj umetniški prostor vključuje ukrajinska skupnost po vsem svetu, zato sta želeli avtorici v svojem članku dokumentirati družbeno-zgodovinske in kulturne okoliščine, ki so prispevale k dinamiki teme holodomorja v glasbi
Jelena Martinović Bogojević in Vedrana Marković sta v Muzikološkem zborniku objavili članek z naslovom »Prispevek Antona Pogačarja in Vide Matjan k črnogorski glasbeni kulturi«, v katerem sta osvetlili vlogo in pomen Pogačarja in Vide Matjan, slovenskih glasbenikov, ki sta se po drugi svetovni vojni preselila v Črno Goro ter tam kot glasbena pedagoga, dirigenta in skladatelja vplivala na razvoj glasbenega izobraževanja ter prispevala k ohranjanju črnogorske folklore.
Niall O’Loughlin v svojem prispevku »Glasba Larise Vrhunc: navdih, proces in oblika« obravnava dosedanji opus slovenske skladateljice Larise Vrhunc, ki se po njegovih besedah »loteva pustolovske in občudovanja vredne palete glasbenih zvrsti, ki so v svojih tehnikah drzno modernistične in nenehno inovativne, pri čemer so njene nove tehnike vznikale iz različnih virov.«
Mlada raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU in doktorska študentka muzikologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Teja Turk, se je posvetila spremembam, ki jih je inštrumentalna ljudska glasba doživljala med svetovnima vojnama skozi razvoj novih zvočnih medijev, in svoje izsledke objavila pod naslovom »Reprezentacije inštrumentalne ljudske glasbe v slovenskih zvočnih množičnih medijih v obdobju med svetovnima vojnama«.
Zadnji članek drugega dela 57. številke Muzikološkega zbornika je prispevala Ana Petrov, izredna profesorica na Fakulteti za medije in komunikacijo v Beogradu. V prispevku »Od jugoslovanske do balkanske zvezde in nazaj: Lepa Brena v očeh javnosti« obravnava javno podobo pevke Lepe Brene v kontekstu kulturne in glasbene politike v socialistični Jugoslaviji med vojno in po njej.
Tisa M.
Dodaj komentar